Štirideset let dolga zgodba

Spoštovani!

Islamska verska skupnost v Sloveniji je še korak bližje džamiji. Kot verjetno veste, je v petek potekalo javno odpiranje ponudb za dobrih 11.000 kvadratnih metrov zemljišča med Parmovo in Kurliniško, islamska skupnost pa je bila edini ponudnik. Kot kaže, je to vendarle začetek konca zgodbe, ki se vleče že skoraj štiri desetletja in ki je bila belemu mestu v veliko sramoto. In čeprav bo do prodaje zemljišča in začetka gradnje prišlo v času mandata Zorana Jankovića, je treba povedati, da džamije verjetno ne bi bilo, če je ne bi ubranila Jankovićeva predhodnica Danica Simšič.

Prvotni sklep o gradnji džamije na ljubljanskem barju in zmaga na odločitev ustavnega sodišča, ki ni dovolilo referenduma o gradnji džamije skupaj verjetno štejeta za njeno najpomembnejšo politično zmago, ki je in še bo močno vplivala na podobo prestolnice in njenih prebivalcev.

A to še en pomeni, da je zgodba končana. Če že lahko privzamemo, da bo islamska skupnost kupila zemljišče v centru mesta, je treba kar takoj povedati, da finančno gledano to ne bo majhen zalogaj. Gradnja prav tako ne bo poceni, da o kakšni uri ali dveh burne razprave na mestnem svetu sploh ne govorimo. In na koncu je tu še gradbeno dovoljenje, ki naj načeloma ne bi bilo problem, a v tej državi človek nikoli ne ve.

In čeprav je dejstvo, da Ljubljana kot evropska prestolnica, ki menda da veliko na medkulturni dialog, džamijo potrebuje in da jo potrebujejo desettisoči muslimanov v Sloveniji, je potrebno doseči, da jo bo Ljubljana sprejela in vzela za svojo. Tu pa lahko največ naredi islamska verska skupnost sama, za začetek tako, da javnost sproti in natančno obvešča o vseh vidikih gradnje džamije. Tudi finančnih.

Muslimani v Sloveniji načeloma niso nikomur ničesar dožni, saj bodo zemljo kupili z lastnim denarjem, poleg tega so na eno in edino džamijo čakali štiri desetletja. A če bodo pokazali, da lahko džamija živi z mestom, potem bo tudi mesto dosti hitreje zaživelo z džamijo. Seveda nič od tega ni nujno. A če naj različne kulture v tem mestu živijo druga z drugo in ne druga mimo druge, bi bilo to več kot dobrodošlo

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *