[OCENA] Dramin oder je za Nano Milčinski premajhen

Če bi Ježek živel danes, bi bil ženska. Natančneje, če bi Ježek živel danes, bil bi Nana Milčinski. Če ne prej, je to postalo jasno preteklo nedeljo, ko je Nana v ljubljanski Drami predstavila svojo drugo ploščo songov njenega dedka Od tod do vesolja. Na njej je trinajst komadov, katerih osnova so sicer besedila Franeta Milčinskega – Ježka, a v bistvu so mnogo več kot to.

Glasbo so, poleg Ježka, sestavili Nana Milčinski, Dominik Bagola, Anže Langus Petrović, Borut Lesjak, Martin Štibernik, Marijan Vodopivec, Mitja Vrhovnik Smrekar in Femi Temowo. Slednaj sta tudi avtorja aranžmajev, ki se skupaj z Naninim vokalom niti za trenutek ne ujamejo v past preteklosti. Letos bo namreč o Ježku veliko govora, konec koncev mineva sto let od njegovega rojstva. In skozi ves koncert, ki je sicer potekal v okviru Draminega cikla Akustika, je bil Ježkov duh nekako prisoten na odru. Za to je poskrbel tudi Nanin brat Juš Milčinski, ki je nastopil z Ježkovimi humoreskami in pripovedkami. A kljub vsemu je bilo vseskozi jasno, da to ni Ježkov, pač pa Nanin koncert.

Ta je, kljub očitni tremi na začetku, nastopila suvereno in – čeprav nežno – s popolno avtoriteto vokala pokazala, da je Dramin oder zanjo v bistvu premajhen. Pri tem so, kot rečeno, veliko vlogo odigrali aranžmaji Femija Temowa in Mitje Vrhovnika Smrekarja, ki se sprehajajo od reaggeja preko sambe do pop-rocka na eni in jazza ter funka na drugi strani. Brez odličnega benda seveda nič od tega ne bi bilo mogoče, zato na tem mestu poleg Temowa na kitari velja omeniti tudi klaviaturista Marka Črnčeca, basista Roberta Jukiča, krotilca bobnov Sergeja Randjelovića, back-vokalistov ter izjemno posrečenega dodatka pihalne sekcije Big Banda RTV Slovenija ter godalne sekcije simfonikov iste ustanove. Oba je vodil dirigent Tadej Tomšič

Plošča Od tod do vesolja je vsekakor več kot dostojen poklon Ježku, a hkrati kar kipi od želje po nečem več. V bistvu nakazuje, da bi Nana Milčinski, po možnosti z bolj ali manj isto glasbeno ekipo, z lahkoto naredila preskok v popolnoma avtorsko glasbo, ki bi se v domačih logih brez težav kosala s tako uveljavljenimi imeni kot sta, če vzamemo dva naključna primera, Neca Falk ali Neisha, na področju tuje glasbe pa brez težav potegnemo vzporednice z Robin McKelle ali Radiu KAOS zelo ljubo Caro Emerald.

Tudi manjši zaplet proti koncu, ko se je med drugim in tretjim bisom polovica glasbenikov že odpravila v garderobo, je zgolj pridodal k ljubkosti dogodka. Celotnega večera ni pokvaril niti Klemen Slakonja, ki je z Nano odpel tri duete. Da ne bo pomote. Slakonja ima odlično odrsko prezenco in njegove pevsko-imitatorske sposobnosti smo lahko občudovali že v Misiji Evrovizija, a njegova težava je ta, da vsak komad – odpoje na popolnoma enak način. A kot Nanin glasbeni gost se je vsekakor obnesel.

Malo manj pa se je obnesel pevski zbor Bee Geesus, ki se je na odru pojavil za komad E lon lan ler. Zdi se, kot da so bili Bee Geesus tam bolj zato, ker so pop pevski zbor zadnje čase popularni. Komad zaradi njih sicer ni bil nič slabši, boljši pa tudi ni bil. Če je bila njihova naloga ta, da bi poslušalcem postavili kocine pokonci, potem jim ni uspelo. To je Nana dovolj dobro počela sama. To pa je tudi razlog, da si ploščo Od tod do vesolja v vaši najbižji ploščarni ali spletni trgovini lahko omislite brez slabe vesti. Malo zaradi Ježka, a predvsem zaradi Nane.

Za Radio KAOS, Aljaž Pengov Bitenc