Bergman/Pipan: Persona, komorno delo

Pred drugo premiero v Mini teatru

Prelepa nedelja bi lahko še trajala, če nas ne bi tiščalo znova – v gledališče. V prihodnjih nekaj minutah smo vam, spoštovane in spoštovani, na www.radiokaos.info, na 60-em TV kanalu ljubljanskega kabla in na vaših mobilnikih pripravili nekaj zelo osebnega. Nekaj o Personi. Najnovejšem dosežku režiserja Janeza Pipana in ekipe ustvarjalk in ustvarjalcev, zbranih – tokrat v Mini teatru. Tako se nam lahko zgodi, da se morda malce prevroča nedelja vendarle podaljša v prav prijeten, čeprav rahlo poseben, morda tudi rahlo »odštekan« bergmanovski večer.

Sinoči je bila namreč v Mini teatru premiera komorne dramske igre, kakor je Persono označil avtor Ingmar Bergman. K tej oznaki je pomembno prispevala glasba, v kateri je, kot zapiše Bergman, uporabil skrajno omejeno število glasov in likov, s katerimi raziskuje pomen številnih motivov.

Še beseda, dve o zgodbi: Igralko Elisabet Vogler, ki je pred časom sredi predstave obmolknila, nehala govoriti, zaupajo v bolniško oskrbo sestri Almi. Zdravijo jo v poletni hiši zdravnice, kjer se vzpostavi terapevtsko okolje, v katerem, se zdi, kot da je namenjeno prej bolniški sestri, ne pa oboleli igralki, ki kljub sestrinim intimnim izpovedim, še kar molči. Zgodi se zaplet, v katerem postane bolna igralka superiorna v tem ne-odnosu, ranjena, prizadeta terapevtka Alma pa zapade v osebnostno krizo.

Odmevi s petkove predpremiere in sinočnje premiere nas še niso dosegli, smo pa tako rekoč na poti v Križevniško ulico, da bi si ogledali drugo premiero. Najbrž se bomo z vtisi od tam še oglasili. Neposredno po novinarski konferenci – sredi minulega tedna pa smo posneli pogovor z režiserjem Janezom Pipanom, ki smo ga začeli z vprašanjem o močnem Bergmanovem vplivu na režiserja in razlogih za izbiro prav tega besedila. Ob mnogih izjemnih in tudi nagrajenih režijah je Pipan namreč nedavno na oder celjskega gledališča postavil odmevno predstavo, prav tako Bergamnovo, Jesensko sonato. Zakaj torej Perosna?

»Ozadje je raziskovanje, ovito v meglo. Vse ostalo je destilacija…«, še zapiše Bergman. Razumi, če moreš. Pričakujemo, da nam bo spoznanje tega sporočila bližje potem, ko si bomo v Mini teatru ogledali drugo premiero Persone, v kateri nastopajo Polona Juh kot gospa Elisabet Vogler, Janja Majzelj v vlogi Sestre Alme, Jožica Avbelj igra zdravnico, On, tisti moteč element, o katerem sva ob koncu pogovora govorila z režiserjem Pipanom, pa je Branko Završan. Igra torej Njega, ki nastopa tudi v vlogi režiserja; Završan je v predstavi sodeloval tudi pri oblikovanju gibalnega dela predstave, s svojo vlogo pa, kot je povedal na tiskovki, plava »tu nekje«. Med molkom in ženskami, igralko in zdravniškim osebjem. Vendar -tu je še Anže Kreč – moški z motorno žago. Drvar, še ena moteča moška persona ali mora človek, ki pride prav. Ženskam… mogoče? Prevod je delo Sare Grbović, scenografinja je Ana Rahela Klopčič, kostume je oblikovala Rosana Knavs, lektor je Jože Volk, glasba, katere del smo uporabili tudi v tem prispevku pa je delo Alda Kumarja. Pogovor z režiserjem sem za Radio KAOS pripravil in posnel ter ga – z uporabo fotografij Mihe Frasa – personalno oblikoval v ta prispevek: torej še podpis – Andrej Pengov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *