Kresnik za Vojnovića, ker prostor, o katerem piše, razume kot svojega

V nedeljo zvečer, bilo je tam nekje malo pred deseto, je na napravici v žepu našega novinarja zasvetilo kratko sporočilo poklicnega tovariša, ki je zelo blizu dogajanjem okrog Kresnika: »Imamo ga. Nagrajenca. Letošnjega Kresnika…« In na koncu tudi njegovo ime: Goran Vojnović z romanom Jugoslavija, moja dežela.

Sozvočje, ki naslov zmagovalnega romana približa uspešnemu, popularnemu in mobilizacijskemu promocijskemu sloganu Slovenije pred tridesetimi leti in tri leta kasneje še Golobovi in Velkavrhovi skladbi z enakim naslovom, sporočilu o državi, v kateri je bil letošnji nagrajenec takrat triletni mali državljan, je morda zgolj naključje. Čeprav so tema romana, zgodba sama in njeni junaki povsem druga, drugačna vsebina in drugi ljudje, tako da bi smeli misliti – pa zmoremo o tem vendarle podvomiti. Ali res? Nekaj odgovorov ponujata intervjuja, opravljena takoj po razglasitvi slavljenca, tistega potnega večera na Cankarjevem vrhu.

Naneslo je, da smo z organizatorjem in enem od žirantov, kolego Igorjem Bratožem, govorili potem, ko je bil intervju z Goranom Vojnovićem že končan. Nagrajencu smo seveda odstopili častno mesto s sklepno besedo, nenazadnje tudi zato, ker bo mogoče tudi na ta način preskusiti, morda celo prevetriti nekaj trditev, ki so ali pa ki lahko postanejo tudi resnica.

Z Igorjem Bratožem, ki je imel za sabo naporen dan in še prej neprespano noč, smo pogovor posneli v Cankarjevi gostinski sobi, čez cesto njegove slavne pisateljske sobice, pred katero so v nedeljo lepo godli in vzdrževali ustvarjalno strast muzikanti iz Prekmurja. Z Goranom Vojnovičem pa sva nedaleč od prazničnega kresa, tik ob cerkvi, ob ljubezenskih pesmih čričkov in kresničk preganjala oblake in med ognjenimi iskricami na nebu stikala za polno luno, ki je bila še večer pred tem najbližje Rožniku…

Goran Vojnović, ki je pravkar končal snemanje filma Čefurji, raus – posnet je po njegovem prvem s Kresnikom nagrajenem romanu, je z Jugoslavijo, mojo deželo prepričal vsaj tri člane žirije, ki so jo sestavljali predsednik Miran Hladnik, Alojzija Zupan Sosič, Urška Perenič ter Igor Bratož. O tem, kako je – in če sploh – prepričal tudi spraševalca, snemalca, montažerja, skratka – avtorja, tega prispevka – Andreja Pengova – pa morda kdaj kasneje, najbrž v kateri od oddaj A propos: ob 15h. Na svidenje…