Pri Toulouse-Loutrecu, v Mladinskem in pred Exsodosom

Brane Kovič, Maruša Geymayer-Oblak in Nataša Zavolovšek

Še kak dan in minili bodo 4 tedni, ko so v sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza v Galeriji Cankarjevega doma odprli izjemno razstavo Henri Toulouse Loutrec, mojster plakata; Zakaj je ta razstava, ki jo je v manj kot mesecu dni obiskalo prek 3.000 obiskovalcev, tako izjemna, nam bo v Generatorju, glavni rubriki tega našega večpredstavnega triptiha na Radiu KAOS, povedal umetnosti kritik gospod Brane Kovič. Izostritve so tokrat namenjene gledališču. Obiskala nas bo gledališka igralka Maruša Geymayer Oblak in nam, upamo vsaj, pojasnila, zakaj ima njen avtorski projekt, katerega premiera je bila prav na dan žena, tako nenavaden, celo, ja, svinjski naslov: »Diva svetnica mati prasica«. Pa še brez ločil. Vsaj kakšno vejico ali pomišljal bi pričakovali. Zagotovo pa se ne bomo ustavili ali zadovoljili samo z naslovom. Spogledovanja ponavadi namenjamo prihodnjim umetniškim dogodkom ali dogajanjem. Tudi tokrat bo tako, saj že v soboto, 16. aprila, v Kino Šiška uradno odprirajo festivala letošnji festival Exodos. O tem se bomo pogovarjali z direktorico festivala Natašo Zavolovšek, ki nam bo, vsaj pričakujemo tako, pojasnila, zakaj so tokrat za selektorja izbrali Jana Fabra. Ko smo ga ob otvoritvi njegove razstave v Mestni galeriji vprašali, in kar so naši poslušalci in gledalci že lahko slišali in videli v prejšnji oddaji Umetnost KAOSa, zakaj je izbral Ljubljano, odgovoril: »Nisem je izbral jaz. Ljubljana je izbrala mene.«

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.

Razstava Toulouse-Lautrec, mojster plakata je gotovo najpomembnejši razstavni projekt Cankarjevega doma v letu 2011 in prvo predstavitev tega slovitega umetnika v Sloveniji, razstavljena zbirka Lautrecovih del v tehniki litografije pa najbolj dragoceno zbirko pariškega muzeja Les Arts Décoratifs, ki ni bila še nikoli postavljena zunaj matične hiše. Avtorica projekta Réjane Bargiel. Po tej razstavi gre HTL znova v depoje, za dolgo dobo, so povedali na novinarski konferenci… Zanimalo nas je , kako to, da smo jo sploh dobili v Ljubljano?
Kot osrednja osebnost pariškega nočnega življenja je v svojem umetniškem opusu zajel slikovite prizore Montmartra ter živahen utrip tedanjih koncertnih kavarn in plesnih dvoran. S svojimi plakati nenavadnih silhuet, močnih barvnih kontrastov, dramatične osvetlitve in izrazitih kontur je oglaševanje spremenil v umetniško obliko ter s tem prvič zabrisal meje med likovno in t. i. uporabno umetnostjo. 

Razstava je zasnovana v šestih tematskih sklopih: Revija La plume in Salon des cent, Lautrec in Montmartre, Lautrec in japonizem, Moda zbiranja plakatov, Lautrec in Bruant, Lautrecova strast do litografije ter Nouveau Salon des cent. Ker izjemne Lautrecove grafične rešitve še vedno odmevajo v umetnosti sodobnega plakata, je ob njegovih izvirnih delih na razstavi predstavljen še izbor najboljših plakatov, ki so nastali leta 2001 v okviru Nouveau Salon des cents, nostalgičnega mednarodnega portfelja stotih grafičnih umetnikov ob 100-letnici Lautrecove smrti. Med njimi so slovita imena, kot so Milton Glaser, Mieczyslaw Gorowski, Kari Pippo, kar priča, da umetnost plakata še vedno vpliva na sodobne grafične ustvarjalce.

Še nekaj ključnih besed, pomembnih za to razstavo: mladinski katalog, otroška risalnica, priročni izdelki z Loutrecovimi motivi, podobe igralk in igralcev gledališčnih in plesnih predstav, revijalne in knjižne naslovnice, japonska grafika… Litografija je še danes zahtevna tehnika, gotovo z neposrednim angažmajem avtorja samega – tudi v raziskovalnem in izvedbenem pogledu. Kako je s posterji, plakati pri nas; svoj čas so bili naši avtorji, tudi ali zlati na področju promoviranja umetnosti, izjemni, mednarodno priznani. Danes ni več tako. Zakaj? Tudi o tem se je Andrej Pengov pogovarjal z umetnostnim zgodovinarjem Branetom Kovičem.

Maruša Geymayer-Oblak se v avtorskem gledališkem projektu Diva svetnica mati prasica dotakne prek biografije slovenske igralke z umetniškim imenom Matildalina, ki je bistvo svojega poslanstva iskala po vsem svetu. Sled za njo se je izgubila v budističnem templju, njene raziskave pa so pustile neizbrisen pečat. Toda igralka na odru ne raziskuje zgolj resnice o igralski poti neke druge igralke, temveč sebe in gledalca izziva k dialogu. Med drugim nam je pojasnila, zakaj pravzaprav tak prašičji naslov? Sodi tudi izbira naslova med hudomušna iskanja in razkrivanja vzorcev, tabujev, predsodkov in gledaliških zvijač? Posnetki v offu so pogost režijski prijem. Zakaj so tokrat štirje taki in kdo da so, sploh ti bolj ali manj znani in neznani glasovi? 

Avtorica zatrjuje, da to ni monokomedija,kaj šele monodrama, saj poleg nje, ki je dramatičarka, dramaturginja, režiserka in igralka igrata tudi Mario Sambolec in Slavica Janošević, predstavo pa so sooblikovali še duo Silence, z glasbo, z videom: Dafne Jemeršić, s fotografijami pa Primož Lukežič.

Prestolnico Slovenije bo 15.4. znova zajel nemir, umetniški nemir. V sklopu 17. festivala Exodos gostimo prek 200 ustvarjalcev, prikazujemo 30 sodobnih uprizoritvenih stvaritev, prirejamo 10 in več družabnih in izobraževalnih srečanj. Festival Exodos bo potekal od 15.4. do 24.4. na različnih prizoriščih v Ljubljani: Cankarjev dom, Slovensko mladinsko gledališče, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane (galerija Vžigalica, galerija 001 Tobačna, Mestna galerija), Center urbane kulture Kino Šiška, Center kulutre Španski borci, Plesni Teater Ljubljana, Slovenska kinoteka, gledališče Glej, Metelkova 6, Mini teater, Ljubljanski grad, Labirint umetnosti (Fužine med MAO in Psihiatrično bolnišnico), Plesni studio Wolfy, ZRC SAZU. 

Nekaj programskih poudarkov: Sobota, 16. april, sobota otvoritev festivala v CUK Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3; besede dobrodošlice: letošnji selektor festivala Jan Fabre in direktorica festivala Nataša Zavolovšek ter koncert za glas in sintetizirano glasbo Seigradi, umetniško-raziskovalnega projekta Santasangre iz Rima; Torek, 19. april, gledališki spektakel, v Cankarjevem domu, premierno izveden januarja 2011 v ZDA:Jan Fabre Prometej, pokrajina 2; Sreda, 20. april, otvoritev Balkanske plesne platforme; Kulturni center Španski borci, Moste; Četrtek, 21. april, uradna otvoritev Labirinta umetnosti, Fužine, Ljubljana

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *