S Prometejevim ognjem skozi Labirint umetnosti do Slovenskih dni knjige in v MGL kjer je Vse zastonj

Šesta oddaja Umetnost KAOSa

V ponedeljek so, kakor naše cenjeno poslušalstvo že dobro ve,. »izbruhnili« 16. Slovenski dnevi knjige. Ta dogodek, ki je v minulih letih po zaslugi takratnega predsednika Društva slovenskih pisateljev – edinega s tremi predsedniškimi mandati Evalda Flisarja postal pravi festival knjig, besedne umetnosti v proznih in poetičnih izrazjih, glasbe, avtorskih in strokovnih soočanj ter drugih družabnih različic druženja in ne nazadnje tudi knjigotrštva, torej služenja s knjigami. Izziv, da malo takih, je umetnikom in oblasti je ponudil tokratni predsednik DSP Milan Jesih, ki bo prvi gost v tokratni, 6. zaporedni oddaji Umetnost KAOSA in njeni nosilni rubriki Generator. V Izostritvah se bomo, kakor smo obljubili ob koncu prejšnje oddaje, brez dlake na jeziku lotili sinočnje premiere Fabrovega Prometeja, pokrajina 2, gledališča, ki je vse ali skoraj vse hkrati: igra, recitacija, ples, glasba, akrobatika, video, kabaret, erotika, gasilske vaje in še kaj. O tem težko pričakovanem vrhuncu letošnjega Exodosa se bomo pogovarjali z gospo Jedrt Jež Furlan, pripadnico in delavko z napornimi nalogami v festivalski ekipi. Spogledovanja smo tokrat namenili Fojevi komediji Vse zastonj! Vse zastonj!, ki jo bodo premierno uprizorili jutri na Velikem odru MGL. Naša sogovornica bo dramaturginja te predstave gospa Petra Pogorevc.

V ponedeljek so, kakor naše cenjeno poslušalstvo že dobro ve,. »izbruhnili« 16, Slovenski dnevi knjige. Ta dogodek, ki je v minulih letih po zaslugi takratnega predsednika Društva slovenskih pisateljev – edinega s tremi predsedniškimi mandati Evalda Flisarja postal pravi festival knjig, besedne umetnosti v proznih in poetičnih izrazjih, glasbe, avtorskih in strokovnih soočanj ter drugih družabnih različic druženja in ne nazadnje tudi knjigotrštva, torej služenja s knjigami. Izziv, da malo takih, je umetnikom in oblasti je ponudil tokratni predsednik DSP Milan Jesih, ki bo prvi gost v tokratni, 6. zaporedni oddaji Umetnost KAOSA in njeni nosilni rubriki Generator. V Izostritvah se bomo, kakor smo obljubili ob koncu prejšnje oddaje, brez dlake na jeziku lotili sinočnje premiere Fabrovega Prometeja, pokrajina 2, gledališča, ki je vse ali skoraj vse hkrati: igra, recitacija, ples, glasba, akrobatika, video, kabaret, erotika, gasilske vaje in še kaj. O tem težko pričakovanem vrhuncu letošnjega Exodosa se bomo pogovarjali z Jedrt Jež Furlan, pripadnico in delavko z napornimi nalogami v festivalski ekipi. Spogledovanja smo tokrat namenili Fojevi komediji Vse zastonj! Vse zastonj!, ki jo bodo premierno uprizorili jutri na Velikem odru MGL. Naša sogovornica bo dramaturginja te predstave Petra Pogorevc.

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.

Tradicionalni, letos že šestnajsti, Slovenski dnevi knjige so se uradno začeli minuli ponedeljek dopoldne z otvoritvenimi nagovori predsednika Društva slovenskih pisateljev Milana Jesiha, ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministrice za kulturo Majde Širca. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Pester program dogajanj, ki so se in ki se še bodo v tem tednu – vse tja do sobote – odvila v prestolnici in še petih slovenskih mestih – Mariboru, Kopru in Novem mestu, Celju in Velenju, je že davno tega presegel sejmarske okvire, kar organizatorji sporočajo tudi z vabljivim sporočilom: Vabljeni med knjige, saj knjige so svet.

Kako danes – morda v primerjavi samo z lanskim letom, ko je bil na otvoritvi 15-ih Slovenskih dni knjige predsednik pisateljskega društva v otvoritvenem nagovoru zelo oster, piker in – vsaj po takratnem županovem mnenju – tudi zajedljiv – živijo pisatelji danes in kakšen je položaj slovenske knjige leto dni potem, ko se hkrati s to prireditvijo izteka tudi svetovno prestolovanje Ljubljane knjigi, so bila vprašanja, ki jih je Andrej Pengov namenil Milanu Jesihu v tokratnem Generatorju. No, na nekatera je predsednik pisateljskega društva odgovoril že v pozdravnem nagovoru in pomiril ljubljanskega župana, za kaj več pa smo ga nagovorili prav v tej oddaji; Pogovor smo opremili tudi s posnetki s ponedeljkove otvoritve.

Sicer pa lahko v »telegrafskem« slogu letošnje Slovenske dneve knjige opišemo kot: »Besede, verzi, stojnice. glasbene nianse in seanse ter bogate vsebine tudi za najmlajše. Knjige.« Uradno, ne pa še povsem, saj so dogodki načrtovani še pozno v sobotni večer, se bodo končali ob Svetovnem dnevu knjige s poslanico, v kateri je Milan Jesih med drugim zapisal in o čemer je govoril tudi že na otvoritvi: “…in vsi bralci smo vselej pisci knjig!« Večer pred tem, v petek, pa bo ljubljanski načelnik za kulturo dr. Uroš Grilc z izročitvijo Ljubljanske resolucije o knjigi, sprejeti na Svetovnem vrhu knjige Argentinskemu pisatelju Cesarju Airi, ki sodeluje na knjižno-filmskem festivalu Fabula, predal naslov Svetovna prestolnica knjige mestu Buenos Aires.

Gospo Jedrt Jež Furlan, pripadnico in delavko z napornimi nalogami v festivalski ekipi Exodosa, kakor smo jo naslovili v napovedniku oddaje, je k pogovoru v Izostritvah nagovoril Andrej Pengov. Sinočnjo predstavo Jana Fabra, sicer selektorja letošnjega festivala Exodos, ki je bila pred tem prikazana v New Yorku, Parizu in Brusslju sta si – tako rekoč – ogledala iz iste, sedme vrste Linhartove dvorane. A še preden je – tokrat ženski glas – kajti v Cankarjevem domu opozorilo pred predstavami, da je treba ugasnit mobitele in drdrajoče ure ter da so snemanja in fotografiranja prepovedana, ponavadi objavi moški glas – torej: še preden so zavrteli tokratno opozorilo, se je gospa Jež Furlan presedla nekaj vrst višje. Bližje mešalni mizi in režiserju Fabru. Tam je bila najbrž bolj varna, saj je uvodno opozorilo pred predstavo tokrat zvenelo naravnost grozeče. Nič o mobitelih in urah, pač pa o tem, kje so z zeleno svetlobo označeni zasilni izhodi, če bi se zgodila nesreča…

Pa je ni bilo. Niti s predstavo samo… No, nesreča že ne, posebna sreča pa tudi ne, čeprav se je vse srečno končalo.
Predstava, pravzaprav gledališki dogodek Prometej, pokrajina št. 2, se je namreč začela z vsaj 10-krat ponovljenim vprašanjem, kje in kdo je junak. In prav toliko krat ponavljajočim in vsakič z novim imenom dopolnjenim odgovorom z naštevanjem psihoanalitikov, ki naj »… se jebejo…«. Prometej sicer – kljub izjemnim gasilskim, stilskim, še kar plesnim in za silo tudi glasbenim podvigom – opravi svoje delo tako, kot to bogovi pričakujejo, predstavo pa končajo s poučnim sporočilom, ki v nerodnem prevodu glasi nekako takole: »Učenje je uničevanje. Uničevanje je poučevanje…, če smo ga pripravljeni tako videti.«

Kako sta Fabrovo predstavo videla Jedrt Jež Furlan in Andrej Pengov – pa več v Izostrtitvah, ki delujejo s pritiskom na pravi gumb. Vendar pazljivo! Lahko zagori … tudi pokrajina Radio KAOS imenovana.

Komedija Vse zastonj! Vse zastonj! govori o gospodinjah iz milanskega predmestja, ki ugotovijo, da so se osnovne dobrine v trgovinah tako strahotno podražile, da jih ne morejo kupiti, zato jim prekipi; najprej se odločijo, da bodo samovoljno plačale polovično ceno, po premisleku pa, da pravzaprav – ne bodo plačale ničesar! Torej za danes velja, da je vse zastonj! Problem, ki nastane, ko se gospodinji Antonia in Margherita vrneta domov s polnimi zalogami hrane, je, kako to prikriti svojima možema. Inšpektor začuden opazi, da so kar naenkrat vse ženske v njihovem okrožju čez noč postale visoko noseče … Kriza je mimo, no vsaj tista, preživetvena in vsaj začasno. Vse do trenutka, ko je treba plačati že pet mesecev neplačano najemnino, elektriko in še kaj. Denarja ni. Nastopi konfiskacija…

Besedilo te komične a vendar izjemno socialne igre ima krepko in utemeljeno ozadje. Nastalo je v 70-letih minulega stoletja, Dario Fo pa ga je v novem tisočletju tudi že posodobil. Kaj torej igrajo v mestnem teatru? Nekaj, kar bi lahko sprožalo revolucionarna vrenja. Ali vsaj, v teh časih tako umanjkajočo solidarnost razočaranih in ponižanih slojev družbe. Ne le italijanske. Morda tudi naše, pravzaprav evropske…

Več o komediji, o kateri vedo povedati tisti, ki so videli torkovo predpremiero, da sproža salve smeha, pa tudi drugačne neposredne odzive občinstva, pa torej v pogovoru Andreja Pengova z gospo Petro Pogorevc. V dinamični in mizanscensko zahtevni igri, brez klasičnega kulisja ali če hočete oblikovanja scene, vendar z mnogimi rekviziti, igrajo Mojca Funkl, Uroš Smolej, Iva Kranjc, Jurij Drevenšek in Jaka Lah. Brez besed, v vlogi nepogrešljivih statistov nastopa tudi deložanta Borislav Horvat in Rok Solje. Besedilo je prevedel Gašper Malej, režijo so zaupali mlademu Beograjčanu Marku Manojloviću, scenograf je Branko Hojnik, kostumografka Barbara Stupica, glasbo je komponiral Markov someščan in prijatelj Vladimir Pejković, avtor videa je Jasmin Talundžić, lektor Martin Vrtačnik, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik, dramaturginja pa je, kot že rečeno in zapisano, naša tokratna sogovornica Petra Pogorevc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *