Koščki celostne umetnine: Jan Fabre

V soboto, 19. marca, so na treh razstaviščih Muzeja in galerij mesta Ljubljane odprli razstavo svetovno priznanega belgijskega umetnika Jana Fabra. V Mestni galeriji Ljubljana, Galeriji Vžigalica in novi Galeriji Tobačna 001 predstavljajo belgijskega risarja, ja, tudi slikarja, kiparja, multidisciplinarnega, intermedijskega umetnika, dramatika, scenarista, scenografa, režiserja in koreografa, igralca, plesalca, esejista ter avtorja mnogih besedil o sodobni večstranski in mnogo-plastni umetnosti. Njegova – tudi v Ljubljani predstavljena dela – so različne instalacije, risbe, fotografije z njegovih predstav, fotografije, tudi fotografije svetovno znanih fotografov.

V Mestni galeriji, od koder je največ gradiva, ki smo ga uporabili v tem prispevku, se avtor predstavlja z razstavo, naslovljeno Izposojeni čas. Precej je fotografij, ki sta jih posnela Robert Mapplethorpe in Helmut Newton. Tu so še avtorjeve skice, videodokumenti predstav in nekaj študij scenografij. Inštalacija Umbraculum je postavljena v Galeriji 001 Kulturnega centra Tobačna, v Galeriji Vžigalica pa sta na ogled postavitvi Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov.

Ljubljanska predstavitev tega belgijskega, pred 53-imi leti v Antwerpnu rojenega multiumetnika, je nastala na pobudo Zavoda Exodos. Lansko jesen je Jan Fabre namreč prevzel kuratorstvo letošnjega Festivala Exodos, ki se začenja prihodnji petek, 15. in ki bo trajal do nedelje 24. aprila.

Ministrica za kulturo Majda Širca pa je v pozdravnem nagovoru najprej opisala svojo fascinacijo s Fabrovimi eksperimenti, dosežki in zlasti z njegovo prevzetostjo z življenjem in smrtjo vseh živih bitji, ne le človeka, psov, mačk, temveč tudi žuželk, še posebej skarabejev.

Fabre se je v našem prostoru prvič predstavil že leta 1984 kot takrat novorojena gledališka zvezda in nato leta 1989 kot vizualni umetnik v Moderni galeriji. To je posebej poudaril tudi, ko smo ga na otvoritvi vprašali, kako to, da je za predstavitev teh treh projektov izbral prav Ljubljano.

Jan Fabre bo v Zagrebškem gledališču mladih v prihodnjih štirih sezonah režiral tri predstave in postavil scensko instalacijo, ki povezuje poprejšnje izvedbe. Gre za uprizoritev njegovih treh dramskih monologov Car izgube, Kralj plagiata in Suženj lepote, ki so bile od leta 1996 izvedene že na številnih evropskih teatrskih in festivalskih odrih.

Prvi del projekta, predstavo Car izgube, bodo v Zagrebškem gledališču mladih postavili leta 2011. Vzporedno s temi predstavami bo Fabre svojo dramatiko postavljal tudi v berlinskem teatru Schaubühne am Lehniner Platz.

Več o fenomenu Fabre, ki, mimogrede, »postrga« skoraj 2/3, zagotovo pa več kot polovico belgijskega federalnega in valonskega proračuna za kulturo, pa v naši četrti oddaji Umetnost KAOSA, ki bo na sporedu v sredo, ob 12.uri. V glavni rubriki Generator bosta o umetniku, njegovem delu in posebej o Fabrovih treh ljubljanskih razstavah govorila naš sodelavec za likovno in intermedijske umetnosti Spiro Mason ter Janez Janša. Mimogrede, če belgijski proračun za kulturo prevedemo »v naš jezik« se to – podatki so za leto 2009 – sliši takole: 304 mio € je znašal federalni kulturni budžet, skoraj 489 moi € zberejo za kulturo v francoskem delu federacije, 1 mlrd in 205 milijonov v flamskem – pri čemer so v tem znesku poleg kulture upoštevani še mladi, šport in mediji, nekaj malega pa zberejo še v proračunu nemške skupnosti v Belgiji.
Leta 1993 je Moderna galerija izdala delo Emila Hrvatina Ponavljanje, norost, disciplina: celostna umetnina Fabre. To je zgolj razlog več, da smo intermedijskega umetnika Janeza Janšo povabili k pogovoru, oceni, razlagi, morda celo kritiki tokratnega Fabrovega nastopa v Ljubljani.

Za Radio KAOS sem se tisti večer, ko je bila Luna v perigeju, po dolgih 18 let znova najbližje Zemlji, zgolj 356.577 km, proč, tako rekoč na dosegu roke, tisti večer sem se torej v Mestni galeriji in Galeriji Vžigalica, s kamero, svinčnikom in nemarnim zvitkom papirja v žepu skozi živahno mesto in v družbi kiparja Dušana Zidarja sprehodil Andrej Pengov. Slišimo se znova že čez nekaj ur, v oddaji Umetnost KAOSA, ko bodo moji in vaši sogovorniki pravkar imenovani kipar, večkrat omenjeni intermedijski umetnik, pa gledališki igralec Primož Pirnat in režiser Janez Pipan ter dirigentka Živa Ploj Peršuh.