A propos, Človek: pred koncertom Homage Pengov v Kinu Šiška

Uredništvo | 23. April 2014

Lado Jakša in Primož Vitez: bil je in ostaja umetnik, predan lepoti in svobodi

V tokratni oddaji govorimo o človeku, ki je dva dni po letošnjem kulturnem prazniku odpotoval tja daleč, zvezdam v objem. In nam zapustil bleščečo in hkrati milo zvenečo sled. Tu, pri nas pa je ostalo je drevo. Z mnogimi lepimi cvetovi in občudovanja vrednimi sadeži. Cvetovi, katerih popki so začeli omamljati z Odpotovanji in mnogimi sadeži, ki so zrasli v Drevo. V nešteto dreves z besedami, ki smo jim za njegovega življenja, kar se po navadi zgodi velikim, preredko prisluhnili.

Ko so ga sojenice poslale na pot k zvezdam, so poskrbele, da tisti ponedeljek ni bil sam. Z njim sta bila – tam pod karavanškimi vršaci – njegov sin Maj in prijatelj, pesnik, ki ve, zmore čutiti in misliti podobno, nežno, kot je to mislil, delal in živel Tomaž Pengov. Jaz pa sem ostal prazen in hkrati jezen sam nase, saj sem verjel glasovom, ki so bodrilno in upajoče šepetali: ne bo se predal; to bo le še en njegov, ne prvi in ne zadnji spopad z neskončnostjo. Zares sem verjel, da se bova še videla, se nasmejala kateri od neštetih domislic, tudi kakšni nagajivosti ali obudila katero od najinih ali naših pogruntavščin, če v to travinje prikličem še Nejca, s katerim smo bil mladeniška triperesna deteljica, rastočih, igrivih, punce in vsega lepega občudujočih in malo drugače razmišljujočih kot bi se veliki in umetniško močjo bogati rodbini zdelo prav.

Takole pa se je zapisalo tisto zoprno, napol megleno in do kosti segajoče žalostno ozračje nekaj dni kasneje, ko so se na ljubljanskih Žalah zbrali mnogi prijatelji, pesniki, pisatelji, glasbeniki in oboževalci njegove besede in glasbe od tod in od daleč. Milan Dekleva, Bogdana Herman in Jerko Novak so se v osebnem in v imenu generacij in rodov glasbenih, pesniških, gledaliških, filmskih in medijskih ustvarjalcev in mojstrov lepih umetnosti v razsežjih domačega tudi čez-mejnega kulturnega prostora ter nekdanje skupne države Jugoslavije in še čez poklonila Tomažu in njegovemu ustvarjalnemu geniju ter uporniku z izjemnim občutkom za krivice. Če česa ni znal ali zmogel, je bila to zagotovo skrb zanj samega.

Da smo se na Svetovni dan knjige in ko je pred nami Noč knjige, in ko mineva poltretji mesec od slovesa, odločili pripraviti oddajo posvečeno ustvarjanju Tomaža Pengova, je jutrišnji koncert v Kinu Šiška, Homage Tomaž Pengov, v spomin Tomažu Pengovu in njegovemu ustvarjanju, ki ga pripravljajo številni glasbeniki, njegovi prijatelji in ustvarjalci različnih generacij, ki jih je navduševala in ki jih še vedno motivira njegova glasba, najbrž preskromna, vendar še primerna odločitev. Drobni prispevek k ohranjanju spomina na tega izjemnega umetnika, pravzaprav velikana sodobne slovenske poezije in mojstra trubadurja našega časa. kako Zamisel o spominskem koncertu se je Janiju Kovačiču porodila prav na tisti žalostni dan na Plečnikovih Žalah. Mnogi glasbeniki, poeti, pisatelji in drugi umetniki, ustvarjalci, mojstri lepe besede, so se zamisli takoj pridružili in med njimi je bil – če ga posebej omenimo prav zaradi generacijske in ustvarjalne, filozofske bližine – tudi hrvaški kantavtor Drago Milnarec.

Na naše povabilo v današnjo oddajo pa sta se še pred koncertom, na katerem bo, kot mi je v pogovoru v pripravah na to oddajo povedal Jani Kovačič, nastopilo prek 40 glasbenikov, odzvala dva izjemna mojstra, ki bosta jutri zvečer tudi nastopila na tem koncertu in ki ju je tudi Tomaž visoko cenil in ki, kot se je potrdilo v našem pogovoru v tokratni oddaji A propos – Človek!, izjemno cenita Tomaževo delo. To sta Lado Jakša in Primož Vitez.

Oddajo sva pripravila Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov.