Primož Vitez

Zadnje objave

A propos, Človek: pred koncertom Homage Pengov v Kinu Šiška

V tokratni oddaji govorimo o človeku, ki je dva dni po letošnjem kulturnem prazniku odpotoval tja daleč, zvezdam v objem. In nam zapustil bleščečo in hkrati milo zvenečo sled. Tu, pri nas pa je ostalo je drevo. Z mnogimi lepimi cvetovi in občudovanja vrednimi sadeži. Cvetovi, katerih popki so začeli omamljati z Odpotovanji in mnogimi sadeži, ki so zrasli v Drevo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Vitez o Vitezu (čudes)

Španski dramatik Lope Félix de Vega Carpio je deloval v času prehoda Evrope iz renesanse v barok. Komedija Vitez čudes, ki bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru Mestnega gedališča ljubljanskega naj bi nastala okoli leta 1593 in sodi v zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja. Viteza čudes je prevedel, hja, Primož Vitez, ki smo ga povabili v studio Radia KAOS. Z Andrejem Pengovom sta se pogovarjala seveda pogovarjala o prevajanju Trubarjevega sodobnika, pa tudi o samem junaku zgodbe, Luzmánu, ki v večnem Rimu biva s svojim služabnikom Tristánom in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Novarina: beseda je meso postala

O knjigi Govorjeno telo, izboru besedil enega velikanov francoskega gledališča Valèra Novarinaja smo na Radiu KAOS že poročali. Knjigo je izdalo Mestno gledališče ljubljansko, besedila pa so prevajali Vladimir Pogačnik, Peter Petkovšek in Primož Vitez, ki je tekste tudi izbral. Andrej Pengov ga je povabil pred kamero Radia KAOS in pogovor začel z vprašanjem, kaj mora človek doživeti, da spozna avtorja, kot Novarina Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

“Govorjeno telo” v slovenščini

Gledališče, kakršnega dela Valère Novarina, je hudournik besed, ki so ga sprožile nevihte in se ne pusti ujeti ne v strugo pomena, ne v kakšno izmed utečenih literarnih oblik. V Sloveniji je bil doslej skorajda neznan, vendar je tudi v Franciji trajalo razmeroma dolgo, da so njegovo odrsko pisavo sprejeli kot enega od vrhuncev evropskega gledališča na prelomu tisočletij. Izbor besedil Valèra Novarinaja Govorjeno telo, ki ga je opravil in uredil Primož Vitez, prevajal pa jih je skupaj s Petrom Petkovškom in Vladimirjem Pogačnikom, v Mestnem gledališču Ljubljanskem pa so konec lanskega leta. Prvič v slovenskem prostoru predstavljamo poglavitna gledališka in filozofska besedila, ki jih je Valère Novarina (nekatera tudi v obnovljenih izdajah) objavil v obdobju zadnjih dvajsetih let. Z Vladimirjem Pogačnikom se je pogovarjal Andrej Pengov, pogovor s Primožem Vitezom pa še pripravljamo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Podnebne spremembe v ritmu bossanove

V tokratno oddajo Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem smo najprej povabili klimatologijno, članico panelne komisije za klimatske spremembe, dobitnice Nobelove nagrade, dr. Lučko Kajfež Bogataj, ter jo že v vabilu prosili, naj sama predlaga umetnika ali umetnico, ki bi držal (držala) ravnotežje na naši umetniško-znanstveni gugalnici. Predlagala je dr. Primoža Viteza, jezikoslovca, prevajalca, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predvsem – glasbenika. Primož Vitez je namreč prvo grlo komorne jazz zasedbe Bossa de novo

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je bila “predvidena” za ministrico za klimatske spremembe. Celo sama je dejala, da bi jo tak položaj zanimal, če bi imela dejanske pristojnosti. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Michauxovo Zorenje v ledu v Vitezovem prevodu

Konec prejšnjega tedna je kot tretja iz prvega triperesja zbirke Nova lirika založbe Mladinska knjiga, izšla knjiga pesmi Zorenje v ledu, v Belgiji rojenega francoskega pesnika Henirja Michauxa. Falirani študent medicine, požiralec literature v osami, nekajletna plovba na čezoceankah in upor zoper sleherno avtoriteto, so življenjske okoliščine, ki so obrusile njegov značaj in literarni, pesniški talent. Pesnik in tudi slikar, samotar in asocialnež, ki je ven in ven razmišljal o človečnosti in domišljijskem svetu, ki je rasel iz izkušenj in osebnih doživljanj v Južni Ameriki. Zavračal je pobude gledališčnikov, da bi uprizorili njegovo najznamenitejše prozno besedilo Plume. Avtor izjemnega ustvarjalnega opusa, ki pa, kot da zanj noče, da bi sploh obstajal. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,