Podnebne spremembe v ritmu bossanove

V tokratno oddajo Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem smo najprej povabili klimatologijno, članico panelne komisije za klimatske spremembe, dobitnice Nobelove nagrade, dr. Lučko Kajfež Bogataj, ter jo že v vabilu prosili, naj sama predlaga umetnika ali umetnico, ki bi držal (držala) ravnotežje na naši umetniško-znanstveni gugalnici. Predlagala je dr. Primoža Viteza, jezikoslovca, prevajalca, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predvsem – glasbenika. Primož Vitez je namreč prvo grlo komorne jazz zasedbe Bossa de novo

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.



















Dr. Lučka Kajfež Bogataj je bila “predvidena” za ministrico za klimatske spremembe. Celo sama je dejala, da bi jo tak položaj zanimal, če bi imela dejanske pristojnosti. No, zdaj pa smo – kot kaže – dobili le še eno agencijo. Kako na to gleda članica skupine, ki je leta 2007 skupaj z nekdanjim “naslednjim predsednikom ZDA” Alom Gorom dobila Nobelovo nagrado za mir. Verjetno je bila tudi zato pravi naslov za vprašanje, ali je Noordung s svojimi Problemi vožnje po vesolju, kjer je postavil temelje za raketni pogon, svet pahnil v divjanje z onesnaženjem ali je njegov rešitelj, ker je bomo tudi zaradi njegovih raziskav pred lastnim smradom in razpadom lahko “popihali” v Vesolje?

Kako naša današnja gosza vidita povezovanja znanosti in umetnosti. Je lahko umetnost, zasti vrhunska (ne pa vedno in ne vsakič nujno vrhunska) medij tudi za tesnejše povezovanje med znanostjo in gospodarstvom? Dokazov uspešnega povezovanja gospodarstva z umetnostjo, žal zvečine samo v eni smeri, kar nekaj je… In če verjamemo v tezo, da vrhunske umetnosti ne bi bilo, vsaj ne v tolikšnem obsegu in na najvišjih ravneh, če ne bi bilo njeno ustvarjanje oprto na znanstvene pricipe, če ne bi bila plod raziskovanj, nabiranja tako preteklega kot novih znanj, se samo po sebi postavi vprašanje, kje naša gosta viditq, občutitq te povezave.

Težko si je predstavljati izjemni prevajalski uspeh, ne da bi avtor, prevajalec, ki je menda tudi ponarejevalec, pred tem “nabirali” znanje, raziskoval, primerjal, proučeval besedila, brskal po družbeni, literarni,besedni, gledališki zgodovini, iskal kritično distanco do družbene sedanjosti? Kaj Primož Vitez šteje za svoj največji raziskovalni dosežek? In kako – če šploh – se v ta del njegovega življenja vključuje življenje zasedbe Bossa de novo? Kaj je najbolj prispevalo k njegovi ustvarjalni (umetniški) odličnosti in predvsem – njenemu prepoznavanju v okolju, ki je v principu nevoščljivo prej kot ostro tekmovalno in strokovno nepopustljivo?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *