Etika v znanosti in umetnosti

Dilema, s katero se slej kot prej sreča vsak umetnik in vsaj znanstvenik je, ali je njegovo (njeno) ravnanje etično. Pravzaprav se s temi vprašanji sreča vsak izmed nas. Na ta vprašanja sta v današnji oddaji Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem iskala odgovore pisateljica Ifigenija Simonovič in filozof Janez Juhant. Kot eno od osrednjih se je zastavilo vprašanje ali je možno živeti v skladu z etičnimi načeli krščanstva in biti ateist. Oddajo je tokrat vodil Franci Kapler.

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.



















Janez Juhant je redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Njegova dela segajo na področje zgodovine filozofije, filozofske antropologije, družbene filozofije, filozofije religije in etike. In prav pri slednji smo se ustavili v prvem delu današnjega pogovora. Etiko/moralo so do nedavnega razglašali za represivno in jo poskušali zamenjati z “naprednimi” ideologijami, kot so socializem in komunizem, liberalizem in libertinizem. Toda vsi ti “napredni” umotvori so se izkazali za uničevalske, in to ne le do ljudi, ožigosanih z nazadnjaštvom, marveč do vseh počez in sploh do vsega življenskega okolja, od družbenega do naravnega. tudi s temi vprašanji se je Juhant ukvarjal v svoji najnovejši knjigi Etika I., na poti k vzajemni človeškosti

Kaj etika pomeni našima sogovornikoma. Kako jo definirata? Izkazalo se je, da je pojmovanje etičnega pogojeno s kulturo, okoljem in pričakovanji. Menda pa tudi s tem, koliko sploh zmoremo. Ifigenija Simonovič in Janez Juhant sta se s Francijem pogovarjala tudi o tem, ali med etiko in človeškostjo obstaja enačaj. Vsekakor pa velja, da je etika krhka posoda v človeških rokah.

Ifigenija Simonović je pisateljica, samostojna kulturna delavka, lončarka, esejistka ter profesorica slavistike in primerjalne književnosti. Vrsto let je živela v Londonu, prav tako pa je zbrala in uredila je 7 knjig Pesmi iz zapora ter zbirko Pesmi s »prostosti« slovenskega pisatelja Vitomila Zupana, ki jih je predstavila na 23. Knjižnem sejmu v Ljubljani. Letos je prejela Rožančevo nagrado, priznanje za najboljše esejistično knjigo zadnjih dveh let za zbirko Konci in kraji.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *