A propos , Človek: Važno je priti na grič

Zakaj je bila naša tokratna gostja Ifigenija Simonović? Zato, ker je bila človeku, o katerem bomo govorili zelo, ne zelooooo blizu! Kako blizu, bomo, vsekakor, slišali… Pa saj je o tem že večkrat v javnosti govorila, nekoč, pred 4 leti in natanko tremi meseci, nekaj malega tudi v eni od naših oddaj, ko smo jo povabili v takratni »Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem«, ko smo govorili o Etiki v znanosti in umetnosti in ko je bila Rožančeva nagrajenka in ko je malo pred tem zbrala in uredila prvih 7 knjig zbirke Pesmi iz zapora ter zbirko S prostosti Vitomila Zupana.

Nekaj mesecev pred tem smo se z Ifigenijo pogovarjali tudi o njeni knjigi iz zbirke Mladinske knjige Spomini in izpovedi – Konci in kraji, kjer se znova ukvarja z moškimi; največ seveda z Veseljkom Simonovićem, njenim soprogom, ko sta živela in delala v Londonu.

Ob Ifigeniji Simonović je tokratni Človek v oddaji A propos – Vitomil Zupan. Zakaj je Vitomil, Vitomir ali kratko Vito Zupan, ta kozorog, tako zelo slavna oseba, osebnost? No, vsaj danes, ko je 18. januarja 2014 minilo 100 let od njegovega rojstva, je videti, da gre za izjemnega umetnika? V čem je bila in najbrž še dolgo ostaja ta njegova izjemnost smo jo najprej vprašali. In kar takoj povejmo, da nam je v oddaji zatrdila, da se bo zares izrisala najbrž šele v prihodnjih sto letih.

V enem svojih temeljnih proznih del, v avtobiografskem Levitanu, ki ga nekateri tudi znaj slovenskih jezikovnih meja – ni povsem jasno ali zaradi strasti, ki jih obravnava z izjemno izpovedno močjo ali tudi zavoljo še česa, vzporejajo z Bertoluccijevim Tangom v Parizu, deli Bukovskega, Markiza de Sada je Vitomil Zupan utemeljil samooznako kot »Zasledovalca samega sebe«, tudi zato, ker je bil prepričan, da mora »…razbiti lastno legendo, raztrgati domišljijske prikazni, presekati vsako ‘zgodovinsko gibanje’ in postaviti stvari tja, kjer jim je mesto. V meso in kri.« Tudi o tem smo se danes govorili z Ifigenijo Simonović; povod za ta pogovor je bil – ob stoletnici pisateljevega, pesnikovega, scenaristovega, dramatikovega, esejistovega… rojstva tudi album, izjemno obsežna in zanimiva monografija z naslovom Važno je priti na grič. Pred nekaj več kot mesecem dni je album izdala Založba Mladinska knjiga, ki je, kot so nam zatrdili v pripravah na oddajo, v tem mesecu dni tako rekoč pošel.

V oddaji smo ovrgli tudi marsikateri mit o Vitomilu Zupanu –na primer tistega, da je bil oboževalec orožja ali da je leta 1943 odšel v partizane tako »za hec« za zabavo. Živel je 73 let, od tega 7 let v zaporu, če ne računamo kratki preiskovalni zapor ob nesreči s pištolo v njegovem 18-em letu in čas, ko so ga italijanski okupatorji odgnali v Gonars. Že zgodaj je obvladal več tujih jezikov – angleško, francosko, špansko, italijansko, latinsko in njegova ustvarjalna zapuščina, mnogokrat napisana s svinčnikom na najbolj navaden papir, ki je bil – v zaporu ali v gostilni pri Julči najprej pri roki. Ena njegovih zadnjih želja, tudi sijajnih in nenavadnih domislic, je bila – za pogovor o tem nam je v oddaji zmanjkalo časa, zato je to navedba iz posrednih virov – da mu na pogrebu zaigrajo mehiške trobente z glasbo iz ameriškega indijansko-kavbojskega spektakla Alamo.

Oddajo A propos – Človek, tokrat z Ifigenijo Simonović podpisujeta Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov.