A propos, Človek: Robert Waltl o Srečku Kosovelu na Križevniški

Uredništvo | 16. April 2014

Drevesa in ozelenitev so prispevala tuja veleposlaništva; med njimi ni ameriškega ali ruskega

Na Križevniški ulici, ki se začne z nekdaj znano »umetniško« gostilno Pod skal`co in konča z Vitezom, so že od nekdaj živeli številni umetniki. Med njimi je pri prijatelju Cirilu Debevcu na številki 8 v zadnjem obdobju svojega življenja ustvarjal tudi Srečko Kosovel. V tej hiši napisal svoje zadnje pesmi in od tu je odšel Tomaj, blizu rodne Sežane, kjer je v starosti 23 let, 27. maja 1926 tudi umrl.

In prav Srečku Kosovelu bo Mini teater v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije prihodnjo sredo, 23. aprila ob letošnjem Svetovnem dnevu knjige in v počastitev 110 letnice pesnikovega rojstva (rojen je bil 18. marca 1904) pripravil literarni maraton Kosovelovih pesmi ter tako obogatili Noč knjige, ko bodo na različnih prizoriščih po Ljubljani in v drugih slovenskih mestih odzvanjale besede in zvoki slovenskih literarnih, gledaliških, filmskih in glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

Priprave na ta dogodek so bile neposredni povod, da smo v današnjo oddajo A propos: Človek! povabili Roberta Waltla, direktorja Mini teatra, ki nam je med drugim povedal, da bodo uro pred tem dogodkom odprli letošnjo, novo, svežo, pomladno in zeleno Križevniško ulico. Dogodek, ki je z leti postal že tradicionalen, bo letos obogatena z naborom dreves ter drugega zelenja in cvetja, ki ga bodo prispevala nekatera veleposlaništva, akreditirana v Sloveniji. Na naše posebno vprašanje, če bosta med njimi tudi Ameriško in Rusko, smo dobili odgovor obžalovanja in razočaranja: žal, ravno ti dve pa ne…

Mimogrede smo napovedali še dva od mnogih dogodkov, ki jih v prihodnjem tednu pripravljajo V Mini teatru – slovensko premiero predstave hrvaškega pisatelja in dramatika srednje generacije Damirja Karakaša v režiji Ivice Buljana in dramaturgiji Roberta Waltla, v kateri nastopajo mladi igralci iz Abidjana (Slonokoščena obala) Irie Philippe Irie Bi, Larissa Ouei Landry Kouamé Bienvenu Amon in N’ Goran Kouamé Armand ter predstavo Jagodno dekle sodobne izraelske avtorice Savyon Librecht. Osrednja poetična podoba v besedilu je podoba Judinje, ki v nacističnem koncentracijskem taborišču na pepelu zažganih Judov goji čudovite rdeče jagode, velike kot moška pest. Tri dni po predstavi bo namreč minilo 70 let, ko se je dan po prisegi slovenskih domobrancev Hitlerju zgodil slovenski holokavst. Aretacije in transport slovenskih Judov v neška koncentracijska taborišča; genocid, o katerem se ni govorilo in se ne govori…

Oddajo sta pripravila Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov, fotografije ozelenjene in poživljene Križevniške pa so delo Janine Žagar iz Mini teatra.