Množice revolucionarjev na odru nadomešča ljudstvo v dvorani
|
Za današnjo oddajo smo izbrali vsebino, ki je čutečemu slovanskemu srcu blizu. O Materi bomo govorili. Prvo soboto v oktobru so namreč na velikem odru SNG Drame Ljubljana premierno v režiji Sebastijana Horvata uprizorili Brechtov najdaljši učni komad z naslovom Mati.
V gradivih za prvo slovensko uprizoritev tega dela so med drugim zapisali, da gre za besedilo, ki je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, skuša uprizoritev preverjati, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.
Skozi lik Pelageje Vlasove iz Tvera, igra jo Nataša Barbara Gračner, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se Brechtovi drami Mati in v Horvatovi režijski postavitvi v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti.
Ob Gračnerjevi in Juriju Zrncu v alternaciji z Ladom Bizovičarjem igrajo še Radko Polič, Uroš Fürst, Aleš Valič in Klemen Slakonja. Kostumografinja je Belinda Radulović, luči je oblikoval Pascal Mérat, skladateljsko delo je opravil Drago Ivanuša, sicer pa je kot avtor glasbe naveden Hanns Eisler. V oddaji smo uporabili fotografije, katerih avtor je Peter Uhan, pod sliko, zvok, scenarij, besedilo, povezovalni govor in montažo pa se podpisuje Andrej Pengov.