Pred dobrim tednom so pri Mladinski knjigi Založbi predstavili program, ki so si ga zastavili v letošnjem letu. Andrej Ilc je predstavil obsežen seznam leposlovnih del, ki jih nameravajo izdati letos, Urška Kaloper pa predvideno izdajo priročnikov; Ker so to plani največje založbe v državi, je nabor predvidenih izdaj obsežen; Zato bomo nekaj več spregovorili le o leposlovnih delih in zbirkah, katerim so letos dodali še eno, in to je zbirka Na kratko. Vsa ostala dela sodijo v doslej že znane uredniške klasifikacije; vsekakor pa moramo omeniti, da letos pri Mladinski knjigi založbi »Prvi v Sloveniji objavljajo digitalne vsebine v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS«, kjer e-knjigam in zvočnicam dodajajo tudi nove digitalne formate, razumeti je, da predvsem s tistimi izdajami, ki sodijo med učbenike. Z letošnjim letom se lahko pohvalijo s 70-letnico legendarne zbirke Čebelica, ter jubilejno antologijo ilustratorke in avtorice Jelke Godec Schmidt, medtem, ko je Sinji Galeb odplul v osmo desetletje, pove v nagovoru k Programu izdaj za leto 2023 glavna urednica MKZ Alenka Kepic Mohar. V uvodu k programu, pri MKZ vsakič na hitro še povzamejo dosežke sodelavcev v preteklem letu. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Richardu III. je (bil) prestol prevelik, Shakespearu premajhen, Cavazzi pravšnji (po meri)
|
V MGL so leto 2022 končali s silvestrsko uprizoritvijo Shakespeara, ki ga je Steven Berkoff, angleški igralec, dramatik, scenarist in režiser ob premierni uprizoritvi pred 25-imi leti naslovil Shakespeare’s Villains, Tresočegakopja zlobneži, kar je nespodoben poskus prevoda naslova besedila, ki ga je uporabil Sebastian Cavazza kot dramatsko predlogo; Korektno in z razlogom jo je preimenoval kar v Shakespeare. Gre za monodramski projekt z brezkompromisnim odrskim nastopom, ki so ga v času gledališke slave takrat 61, danes pa 85-letnega Stevena Berkoffa, poimenovali »gledališče v fris«. Umetnik z izjemno raznoterimi in odmevnimi odrskimi, filmskim, ja tudi v Bondu – in televizijskimi izkušnjami – se je Shakespearovih stvaritev v Zlobnežih lotil na promocijski, pedagoški, komični ter dramatsko, se reče socialno, spolno šovinistično, seksualno in tudi športno ali celo na rumeno komentatorski način. Berkoff je uporabil (nekatere) popularnejše Shakespearove like zlobcev, kot jih – za našo in MGLjevo rabo – imenuje in tudi po svoje izbira in nabere Sebastian Cavazza, ki vse to prestavi v naše razmere; 500 in več let po – v pravem keltskem pomenu – bardu Villiamu, (v stoletjih, ne v letih merjenim) Trubarjevim in Gallusovim sodobnikom v Britaniji vplete delčke slovenske gledališke izkušnje in sijajno interpretira znamenite monologe njegovih (anti)junakov. Pri tem se je oprl na lastne izkušnje s Shakespearovimi deli in se je v nekem trenutku postavi ob bok tudi slovenski gledališki ikoni – Stanetu Severju. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Firma Absurdanija d.o.o. prevzema novomeški KC J.Trdina
|
Avtorica in producenti so v napovedi te igre, monodrame, ki »posluje« z natančno premišljenim in ciljanimi ter odmerjenimi sporočili zapisali, da je Absurdanija d.o.o. družbeno angažirana monokomedija (reciklirana monodramedija), ki se navidezno ležerno sprehaja med različnimi gledališkimi žanri, od stand-upa, do politične satire in groteske, absurda, pa do poetičnega gledališča; predstavijo trije dramski liki, skorajda že karikature današnjega časa: Antigena – epidemiologinja po sili razmer, Alenka- slovenska vplivnica in Bogomila Branislava Ropotova- kandidatka za predsednico države. V bistvu gre za sodobno pelin-komedijo. Avtorica Maja Gal Štromar, ki v predstavi tudi igra, je v besedilu uporabila še drobce besedil Ivana Cankarja in Prežihovega Voranca, odlomek iz Racinovega »Britanika«, ter odlomke iz avtoričine monodrame »Preživela – Amelia E.« Besedilo je nastalo leta 2021, vendar je največ uprizoritev te predstave bilo lani, v super volilnem letu; Upoštevaje nastopajoče like in dogajanje na odru in pod njim je bil to ravno pravi čas za uveljavitev tega podjetja, danes, ko je volilna igra že mimo (za koga je bila to komedija, za drugega spet tragedija, za vse pa drama posebne vrste) pa vsemu navkljub pride prav pristavek, da je vsaka podobnost z osebami, dogodki in kraji zgolj naključna, slučajna in nenamerna. Ja, tako je to v umetnosti, kako pa smo gospo Štromar in njeno Absurdanijo skušali spoznati in razumeti na Radiu KAOS pa v pričujočem posnetku pogovora, ki je nastal pred poldrugim mesecem. Še lani, torej…
Smešno in hkrati pretresljivo predstavo Absurdanija d.o.o. so s svojimi glasovi sooblikovali še Zvezdana Mlakar, Nataša Benčič, Iztok Novak-Easy in Nika Vistoropski, Nika Simič. Avtorska glasba je delo Andreja Marinčiča in Mihe Krakerja, dve skladbi je pripevala glasbena skupina IstRaNbuL, kostumografijo je izdelala Dada Volk, scenografijo pa Mišo Maznik. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Mladinsko s Krizami in Tretjim rajhom v novo leto
|
Vrnimo se h Krizam v Slovenskem mladinskem gledališču, o katerih smo na Radiu KAOS že govorili, prvič kmalu po premieri na beograjskem Bitefu lani konec septembra; potem znova dober mesec po ljubljanski premieri, ko smo smo se pogovarjali igralcem z Vitom Weisom, tokrat pa ta intervju objavljamo tudi za spletno rabo in dodajamo, da so v tem gledališču novo leto začeli prav z nizom uprizoritev predstave Krize; Predstava je namreč za igralce fizično tako izčrpujoča, da jo je najbrž treba »pokuriti« takoj; Čim prej v letu, ki je ravnokar nastopilo, čeravno je za štiri polmaratonce in tri polmaratonke, obložene z osebno in/ali službeno dnevno navlako ura neprestanega teka na mestu pripoved brez besed, je za občinstvo ta njihov »tekst« razorožujoč skoraj tako, kot da bi gledalci tudi tekli in ne zgolj sedeli na tribuni prizorišča Stare pošte. Ob igralcih pri katerih moremo v tej predstavi občudovati in se čuditi tekaškim sposobnostim in mnogim drugim gibalnim spretnostim ter vzdržljivosti, do potankosti izčrtani odrski igri slehernega od sedmih tako različnih teles Sare Dirnbek, Iztoka Drabika Juga, Klemna Kovačiča, Drage Potočnjak, Katarine Stegnar, Vita Weisa in Gregorja Zorca. V »offu« posredovanem zvočnem posnetku nastopa tudi Blaž Šef kot pripovedovalec besedila iz knjige Jasona Hickla z naslovom Manj je več in Goba na koncu sveta Anne Lowenhaupt Tsing. Natančno premišljeni izbor iz njunih besedil v nepopustljivo lušči plasti napak aktualnega, na mestu topotajočega, v lastno entropično zanko ujetega kapitalizma. O predstavi, igralski in mizanscenski izkušnji v belo odetega odra z dvetindvajsetimi ostanki debel (na zid pribitimi drevesnimi štori), tako da se zdi, da je slehernik v igri s svojim vsakodnevnim ravnanjem kriv za natanko štiri pogubljena drevesna debla, ko so igralski liki oblikovani kot gospodinja, obložena z nakupovalnimi vrečkami, s poslovnim kovčkom in torbami, s kravato ali brez nenehno potujoči biznismen, znucana povzpetnica, delavec – morda železokrivec ali celo inženir, dirjajoči poštar ali mladi oče na počitnicah, nam je nekatere odrske in zaodrske podrobnosti in sporočila predstave Krize razkril prav ta, slednji. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Kultura za popolno okrevanje z Majo Gal Štromar
|
Z dramateso, igralko, režiserko, skratka – z vsestransko umetnico Majo Gal Štromar, ki je tudi pesnica, pisateljica (avtorica 15-h knjig), prevajalka, gledališka pedagoginja, diplomirana romanistka ter diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu, sva se minulo jesen našla po nekem nenavadnem naključju, ki ga gre pripisati super volilnemu letu; Ni namreč veliko manjkalo pa bi se našla na listu papirja, kamor so letošnji politični zmagovalci zapisovali imena kandidatov za volitve v mestni svet; K sreči – tako zdaj zatrjujeva v en glas – je bila komunikacija pripravljavcev tistih seznamov tako nikakršna, zagotovo pa hudo nerodna, da sva se od tam odmislila že po prvem, morda drugem koraku; Bila pa je to priložnost za intervju v oddaji iz niza A propos, kjer se prepričujemo, da sta umetnost in kultura morda pravi dejavnosti za popolno (postpandemično) okrevanje. To ni bilo njeno prvo srečanje z našim uredništvom in radijem; Aprila 2014 so bili zanj krivi njeni Podatknjenci, kakih 64 mesecev kasneje pa njena monodrama o v neskončnost oceana ali neba poleteli pilotki Amelii E., ki so jo z Zvezadno Mlakar in v režiji Doriana Šilca, uprizorili v ljubljanski Mali Drami; In tam, v Drami, točneje v Drama Kavarni smo na Miklavževo oddajo tudi posneli. Pričakala me je z dvema (od skupaj petnajstih doslej izdanih) njenima avtorskima knjigama – drugi del Sedmih kg do sreče in Lju.beznica ali Svetloba po dekretu, opasano z ordenskim trakom Nagrade Puertoluce. Razšla sva se z obljubo, da v dodatku posneti pogovor o njeni monokomediji Absurdanija d.o.o. objavimo v januarju, ko se s to predstavo odpravlja v Novo mesto a sem po pregledu posnetega gradiva ugotovil, da sem jo pozabil vprašati nekaj za tokratni niz oddaj A propos pomembnih reči.. Npr. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Starosti v resnici ni; Nevidna ženska v APT
|
Na petkov večer v Novem mestu, govorim o pravkar minulem Martinovem, v mestnem jedru zlepa ni bilo moč najti delujoče gostilne ali restavracije. Dva bifejčka, ja to že in ena sicer simpatična gostilnica v treh etažah, od tega sta dve kletni, ki – ob še vsaj za tretjino praznih mizah – v času do začetka predstave ni uspela postreči in ustreči vsem gostom, je bilo vse, kar je bilo tam in takrat dosegljivo. Še najbolj pri roki je tik pred osmo večerno uro bil mestni kostanjar, z merico, dražjo kot v Ljubljani in malo premalo pečenimi kostanji a se je dalo do konca Nevidne ženske s to tolažbo še kar zdržati. Iz Anton Podbevšek teatra so nas povabili na premiero Nevidne ženske, odrske uprizoritve besedila Slavenke Drakulić v prevodu in priredbi Špele Frlic in Ivane Djilas, ki podpisuje tudi režijo in ki v gledališkem listu med drugim zapiše, da… ko sanjamo, nismo nikoli stari osemdeset let. Starost ni nekaj, kar bi si kdor koli želel. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
SMG: grand prix na Bitefu za Solo, s TMS o 67., Drugačni sezoni, premiera Ljubimk odpovedana, prestavljena
|
Ko smo za objavo pripravljali že pred tremi tedni posneti intervju s Tiborjem Miheličem Sayedom, direktorjem SMG, nas je dosegla sijajna novica, da je na 65_Bitefu v Beogradu grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo prejel performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića.Predstava je nastala v produkciji Nove pošte, že dodobra uveljavljenega ustvarjalnega hibrida SMG in Maske; Tudi letos so podelili dve nagradi grand prix, drugo je dobila belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi v koreografiji Jana Martensa. Pogovor z direktorjem SMG smo zastavili z namenom predstaviti novo, 67-o sezono v tem ljubljanskem gledališču, ki so jo poimenovali Drugačna; Začela sva seveda z razlogi za tako poimenovanje, vendar pa preden zares začnemo: iz SMG so pravkar sporočili, da premiera igre Ljubimki, avstrijske pisateljice in dramatičarke, nobelovke Elfriede Jelinek, ki bi morala biti na sporedu drugo oktobrsko soboto, odpade. Zaradi poškodbe v ansamblu je prestavljena najbrž kar globoko v jesen… Gre sicer za zgodbo, ki v ospredje postavlja mladi ženski in njun socialni položaj, ki ga skušata realizirati v ljubezni z moškim. Ljubimki režira Nina Ramšak Marković
67. sezono so z besedami tistih, ki jim v naši družbi ni dovoljeno, da bi govorili naglas in ki so potisnjeni na rob, zasnovali kot kolaž različnih zgodb o drugih. Nadaljujte z branjem →