Ko smo se ubadali z mislijo, kje, za vraga, naj poprimemo na avstrijskem Koroškem, da bomo prav in s pravo mero zajeli umetniško ustvarjanje Slovencev, smo za hip ali dva zastali v negotovosti. Najprej zato, ker je umetniškega ustvarjanja med Slovenci, ki živijo na severni strani Karavank in drugod vzdolž meje z Avstrijo izjemno veliko na prav vseh umetniških področjih in disciplinah, nič manj pa ni ustvarjalcev, ki tam, ne le po koroških krajih temveč tudi v avstrijski prestolnici in mnogokje drugod po sosednji državi ustvarjajo, poustvarjajo in soočajo svojo umetnost na najvišji estetski in svetovno priznani ravni. Če bi se skušali odločiti naenkrat, v enem zmahu, bi se bržčas prehitro in ne najbolje odločili. Tako bomo sem čez, v ta del slovenskega kulturnega prostora, ki z odpravo evropskih meja živi in diha še toliko bolj razkošno, prišli večkrat. Začeli pa smo zelo simbolično: z Oknom k sosedu. Nadaljujte z branjem →
A propos
Zadnje objave
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Tržaški gledališki umetniki (z) meje.
|
To je, spoštovane in cenjeni oddaja iz niza A propos: Slovenska umetnost prek meja; V svežnju desetih, morda tudi kake oddaje več, bomo obiskali slovenske kulturne ustvarjalce, ki zvečine, ne pa vedno in ne vsakokrat, ustvarjajo zunaj Republike Slovenije, pogovarjali pa se bomo tudi z obiskovalci, s »konzumenti«, če se izrazimo zelo ekonomsko, ekonomistično, s slovenskim občinstvom, ki spremlja njihovo ustvarjanje ali ustvarjanje njihovih čezmejnih kolegov, s katerimi si izmenjujejo kulturno produkcijo in umetniške dosežke. Konec meseca maja smo obiskali Krško; Krško? Ja, tisti kraj, na levem bregu Save, tam nekje med Sevnico in Brežicami, kjer je bila svojčas svetovno znana tovarna papirja in kraju so rekli Videm-Krško, danes pa ga bolj poznamo po nuklearki, bližnjima termoelektrarni in hidroelektrarni; No, pa še po čem; Tudi po kulturi in umetnosti, čeprav se je gospa Darja Planinc, direktorica tamkajšnjega kulturnega doma pridušala, da se o tem bolj malo ve in to kljub temu, da imajo v treh, pravzaprav štirih enotah enotah – kulturnem domu, mestnem muzeju, galeriji in Gradu Rajhenburg na leto prek osemsto dogodkov; Mi smo jih obiskali na enem tistih, ki jih pripravijo na kar razkošnem odru udobne in prostorne Velike dvorane, ki sprejme tudi do 600 obiskovalcev; Ker je bila to zadnja abonmajska predstava iztekajoče se gledališke sezone, ki se seveda ne more in ne sme končati z odpovedjo in so Bordon-Mlakarjeve Zelene lune odpadle, so tržaški kolegi »vskočili« s Zeller-Jelenovo Resnico. Radio KAOS pa jim je sledil. Tja v Krško. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković.
|
To je sklepna, šestnajsta oddaja iz letošnjega niza A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredtev; z javnim medijskim razpisom jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje. Tako kot smo načrtovali in napovedali, smo se s to oddajo ustavili v prestolnici, tudi zato, ker je Ljubljana eno od štirih slovenskih mest, ki se potegujejo za naslov Evropska prestolnica kulture 2025; O prizadevanjih zanj smo se pogovarjali že v Novi Gorici in Lendavi, Kranj pa je v to tekmo vstopil poldrugi mesec potem, ko smo v – najprej v začetku in potem še ob koncu poletja – obiskali tudi to največje gorenjsko mesto. Tudi v Ljubljani smo se držali osnovne shemo oz. izhodiščnega sinopsisa, ko najprej obiščemo eno od kulturnih institucij v kraju in se pogovarjamo s katerim od ključnih ljudi, ki sooblikujejo kulturo in umetnost o njihovem aktualnem programu in pogojih delovanja, potem pa, če nam uspe prvega sogovornika ali sogovornico nagovoriti k temu, z njegovim ali njenim vprašanjem obiščemo tudi izbranega sogovornika iz nabora kandidatov za novo občinsko oblast. Zaradi cele vrste okoliščin, nekaterih sploh ne zmoremo definirati, kaj šele pojasniti, smo prav v Ljubljani že pri izbiranju prvega sogovornika ali sogovornice naleteli na neodzivnost ali abstinenco k pogovoru vabljenih… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Baumgartner, GML in Süč, neodvisni kandidat
|
Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del celoletnega projekta z enakim naslovom, s katerim smo uspeli tudi na javnem medijskem razpisu; Tako nam Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tega naslova zagotavlja del sredstev za njegovo izvedbo, ki jo bomo, kot kažejo predvolilne sondaže na terenu, sklenili že v prihodnjih nekaj dneh. Je sicer tudi nekaj možnosti, da bomo ta niz podaljšali v čas drugega kroga županskih volitev. Bodisi zaradi pomanjkanja časa nekaterih ključnih kandidatov v zadnjh dneh kampanje bodisi zaradi tega, ker kultura in umetnost pač še nista med ključnimi dejavnostmi, ki bi mogle odločilno vplvati na volilni izid. Čeprav je tudi res, da je interes lokalnih oblasti za ti dve – v gospodarskem in političnem pogledu še vedno podcenjeni dejavnosti – vsaj če ga merimo in primerjamo v deležih občinskih proračunov – ponekod pomembno izstopajoč; Tudi zato smo za zadnjo oddajo v tem ciklusu 16 oddaj, tokratna je predzadnja, izbrali eno od kulturnih institucij v mestu, kjer – kot kažejo različna merjenja javnega mnenja – ni težko uganiti, kdo bo najvejetneje znova prevzel župansko funkcijo. To je seveda Ljubljana, ki sodi med občine, ki kulturi in umetnosti namenja po županovi izjavi na predstavitvi kandidature 11% mestnega proračuna, kar jo uvršča med rekorderje; To trditev je treba sicer relativizirati, ker za natačno primerjavo, tudi v strukturnem pogledu, nimamo relevantnih podatkov iz vseh slovenskih občin; Drži pa, da država kulturi nameni okrog 2% proračunskih sredstev; Imamo pa podatke za Lendavo, kjer smo bili v preteklih dneh in tednih, večkrat in z razlogom; Njihov proračun je »težak« 17 miijonov in dobrih 300 tisoč evrov, od tega namenjajo 2 milijona in 822 tisoč kulturi, kar pomeni 16,3% občinskega proračuna. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Nova Gorica, Rusjan Bric (EPK 2025) in Zavrtanik Ugrin (MONG)
|
Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredtev; z javnim medijskim razpisom jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje. Tako kot smo načrtovali in napovedali, bomo v tej in še dveh prihodnjih oddajah, zadnjih treh od skupaj šetnasjtih – projekt naj bi se vsebinsko iztekel z novembrskimi lokalnimi volitvami – v oddajo povabili tiste, ki si prizadevajo, da bi uspeli v kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Če se bo v katerem od s temi oddajami obiskanih krajev dogodil drugi krog županskih volitev, se lahko zgodi, da se bo naš niz oddaj podaljšal v mesec december. Tokrat smo odšli v Novo Gorico. Pravzaprav smo začeli kar v Ljubljani, kjer je zdaj znova, sicer samo delno, zaposlena naša prva sogovorica, dramska igralka, režiserka, dramaturginja, dramatičarka, filmska in video ustvarjalka pa tudi organizatorka, producentka, direkorica gledališča ali če rečemo bolj sodobno – menedžerka v kulturi Neda Rusjan Bric. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Lačen Benedičič (muzej) in Mencinger (občina, SD); oba z Jesenic.
|
Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki je nastala tudi s pomočjo javnega denarja, ki ga je z javnim medijskim razpisom zagotovilo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V jesenskem delu sicer celoletnega niza oddaj obiskujemo lokalne kulturne ustvarjalce in zavode ter predstavnike njihovih ustanoviteljev, to so zvečine občine, ki se prav v tem času pripravljajo na lokalne volitve; Tokrat smo z našo ekipo, ki jo je okrepil avtor te oddaje Andrej Kokot, skorajda domačin, no, vsaj če bi sodili po tem, da je bil dolgoletni sodelavec tukajšnjega lokalnega radia, obiskali Jesenice; Občina se razsteza na 76 kvadratnih kilometrih, njeno središče so seveda Jesenice, kjer so nekdanji prostori martinovk in plavžev dobili trgovska središča, na Stari Savi, ki je bila včasih v celoti za tovarniško ograjo, so začeli obnavljati objekte; Kolpern s čudovito dvorano in Kasarna sta že nared, poleg Gornjesavskega muzeja je tam našla domovanje tudi jeseniška glasbena šola, na dokončno obnovo čaka le še Ruardova graščina. Zaradi obnove Ruardove graščine je železarski muzej do nadaljnjega zaprt. Njegova zgodovina, povzemamo jo po spletni strani www.gmj.si, se je začela z italijansko rodbino Bucelleni, ki se je leta 1538 s Planine pod Golico preselila na Staro Savo. Zgradila je graščino in ob njej postavila fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnje premoženje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Jelka Pečar, Obalne galerije in dr. Tomaž Gantar, Lista TG, oba Piran
|
Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, v katero smo iz skupine kulturnih ustvarjalcev in institucij na lokalni ravni tokrat povabili gospo Jelko Pečar, ravnateljico Obalnih galerij Piran, kjer so bili prav v času našega obiska sredi 53-ega mendarodnega slikarskega ex-tempora, najstarejše tovrstne prireditve v Sloveniji in še daleč naokrog. V oddaji, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tako imenovanega medijskega razpisa, je naš drugi sogovornik dr_ Tomaž Gantar, donedavnega poslanec DeSUSa v državnem zboru, zdaj pa eden resnejših kandidatov za novega piranskega župana; Bilo bi napak, če bi rekli, da ga je, tako kot je v navadi v teh oddajah, izbrala naša prva sogovornica, smo se pa seveda tudi z njo pogovarjali o nekaterih, vsaj za Obalne galerije, ključnih razvojnih vprašanjih; Tako nam je pravzaprav prepustila presojo izbire našega drugega sogovornika, zato smo se za podrobnosti in politično razpoloženje v Piranu pozanimali med občankami in občani, posebej še med poznavalci kulturnega in umetniškega ter gospodarskega življenja v Strunjanu, Fiesi, Portorožu, Lucji, Seči in Sečovljah, v Parecagu, Padni, Sv.Petru in Mlinih ter Piranu ter še nekatrih naseljih zalednega območj občine; Obalne galerije Piran so vsekakor ena od ključnih točk, ki zanimajo tako obiskovalce kot turistične organizacije in podjetja. Na dan, ko smo obiskali Obalne galerije, so se v pranski cerkvi Marija Zdravja na Punti pripravljali na večerno otvoritev razstave domačega slikarja Gania Llalloshija, ki se je predstavil z nenavadno instalacijo, s katero se močno odmika od svojih platen, na katerih sicer prevladujejo morje, sonce, galebi in piranske vedute; Poimenoval jo je Spomnim se tistega dne, ko si prišla, kot da bi padla z neba. Da je “Raziskovalec in iskalec maksimalnih možnosti likovnega izraza in sporočila”, so Llallosija označili v razstavnem letaku ob postavitvi tega dela, s katerim je cerkev napolnil s papirnatimi rdečimi vrtnicami, ta razstava pa je bila ena od tistih, ki so jih pripravili v času tokratnega ex-tempora. Morda ne bo odveč beseda, dve o tej cerkvi, pripeti na obrambno rotondo, ki obdaja piranski svetilnik in najbrž ni obiskovalca tega idiličnega mesta, ki je ne bi videl. Nadaljujte z branjem →