Prispevki

Nocoj bo v SNG Opera in balet Ljubljana zanimiv glasbeni in glasbeno baletni večer; Uprizorili bodo opero v enem dejanju slovenskega avtorja Viktorja Parme Ksenija in scensko kantato Carla Orffa Carmina Burana. Avtorstvo libreta za Ksenijo gre kar trem mojstrom literarnega in prevajalskega peresa za uglasbitve iz različnih obdobij – skladateljevima sodobnikoma iz preloma 19 v 20 stoletje Franu Goestlu in Antonu Funtku ter več kot pol stoletja mlajšemu Pavlu Oblaku. Viktor Parma je po oceni poznavalcev – če se opremo na gradiva iz gledališkega lista in posebej na zapis Veronike Brvar, bil »skladatelj, ki je tlakoval pot operni ustvarjalnosti na Slovenskem; Pisal je opere, operete in bil cenjen ustvarjalec scenske glasbe.«

Opera v treh dejanjih Urh, grof Celjski iz leta 1894 je prvo operno delo Viktorja Parme; Njegov biograf Paolo Petronio dokazuje, da bi jo morali v slovenski glasbeni zgodovini upravičeno imenovati za prvo slovensko opero, saj je nastala pred predelavo Foersterjeve operete Gorenjski slavček v opero, uprizorjeno 1896, smo še prebrali v novinarskih gradivih; Po opernemu prvencu je Viktor Parma namreč leta 1896 zložil tokrat, po 15 letih znova uprizorjeno enodejanko Ksenija in še tri opere, od katerih zadnja ni dokončana, pet operet v treh dejanjih in precej glasbe za gledališke predstave. Pred premiero smo k pogovoru za Radio KAOS povabili prvaka ljubljanske opere Jožeta Vidica, ki v Kseniji nastopa v vlogi Viteza, ljubosumnega in hudobnega brata meniha Aleksija, ki ga je upodobil Branko Robinšak. Vitez na koncu ne zmore ljubezni ne do prelestne naslovne junakinje, ne do brata; njegovo dejanje je dokončno, meč pa morilsko orožje; v Carmini Burani pa Vidic nastopa v »vlogi« in z glasom Baritona, kakopak. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Dva tedna je, ko se je uradno začela predvolilna kampanja pred volitvami za (novega) PRS; Predsednika Republike Slovenije. To je bilo vsekakor obdobje, sploh pa če računamo še tiste dneve – ducat ali dva jih je bilo pred tem, ko je bilo dovolj časa, da bi se tako na javni kot na privatnih televizijah in v drugih medijih – kar nekaj jih je tudi v mešanem lastništvu, enkopravno predstavili vsi, ki so se odločili sodelovati v tej tekmi za eno najudobnejših in – glede na formalno sistemsko raven – najšijo javno funkcijo; Če ne že najudobnejšo, pa zanesljivo najmanj tvegano. Vendar te priložnosti, vsaj če se »enakopravnost« potrudimo razumeti kot enakost v možnostih, niso imeli vsi v javnosti omenjeni in z nekaterimi nedvoumnimi dejanji v tej smeri etablirani kandidati; Z »udobnostjo« nismo mislili, da funkcija predsednika slovenske države prinaša čezmerno carsko udobje, recimo poležavanje na zofah v izbranih družbah, potovanja po državi in državah, brezdelje in razkošje na robu pameti; S tem mislimo le na udobnost razkošja, ki si ga Človek ali Človekinja na tej funkciji lahko oteži zgolj sam, sama; Kar od predsedniške funkcije zahtevajo ustavna in zakonska določila, pa ni nekaj, kar bi bilo težko – ob ustrezni, ne nujno pretirani količini zdrave pameti in srednjedobrim podpornim aparatom (ekipo) – pošteno in dosledno uresničevati; V tem smislu gre vsekakor za udobje posebne, zveličavne vrste. To je moral bil tudi eden od razlogov, zanesljivo pa ne edini motiv, da se je v tekmo podalo, če seštejemo vse, ki so bili premišljeno ali po nemarnem omenjani, skoraj poldrugi ducat pretendentov. Tako je bilo, kljub zanimivo in ne od muh utemeljevani pritožbi desetega – do ponedeljka je torej veljalo, da je v predvolilni kampanji z žegnom DVK sodelovalo deset oseb. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Sezona slovenskih gledališč, tudi glasbenih, se je tako rekoč iztekla, čeprav se sem in tja, preden se ansambli in orkestri dokončno za mesec ali dva preselijo na odprta prizorišča in v festivalske programe, še uprizarjajo predstave iz repertoarjev, ki se pravkar zaključujejo ali iz sezon prejšnjih let; V SNG Opera in balet pa so zadnji delovni teden prestavili v »voljčjo«, se pravi v »ta najhitrejšo« prestavo, tako da bo nocoj na sporedu še zadnja premiera iz sezone 2016/2017. Baletna pravljica za pripovedovalca in orkester Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Peter in volk, bo, kot rečeno, premierno uprizorjena v sredo zvečer, na dan poletnega obrata, ko se bo začela nakrajša in najbolj čarobna noč v letu in ko je svetlo še krepko tja proti dvaindvajseti uri dneva, v ljubljanski Operi pričakujejo dobro udeležbo ne le staršev, starih staršev, učiteljev in vzgojiteljev ter najrazličnejših pedagogov; Prepričani so, da bo operno gledališče polno otrok; Tako sta nam v nedavnem pogovoru o repertoarju nove operno-baletme sezone zagotavljala naša sogovornika, umetniški vodji Opere in Baleta Rocc in Sanja Nešković Peršin. Na ponedeljkovi novinarski konferenci, kjer so javnosti predstavili to zadnjo premiero sezone, so sodelovali nekateri ustvarjalci te baletne predstave, tudi glasbene pravljice z veliko plesa in giba: Jana Pavlič, ki je besedilo Prokofjeva adaptirala za to predstavo in poskrbela za izvedbo v slovenskem jeziku, in ki je tudi dramaturginja predstave, glasbeni vodja in dirigent Aleksandar Spasić, ki je vsebino, sporočilnost, predvsem pa glasbo preskušal tudi doma ob strogem in neizprosnem »nadzoru ter nasvetih« triletne vnukinje – zato, kot pravi, da se je tudi sam lažje vživel v otroški svet, potem – velikokrat nagrajena, tudi na Borštniku, sijajna in visoko cenjena oblikovalka Barbara Stupica, ki je scenografka in kostumografka predstave, tam, v Orfejevem salonu sta bila tudi Jaka Šimenc, eden najimenitnejših oblikovalcev odrske svetlobe pri nas in otroško razposajena asistentka predstave ter Petrneljeva in Spasičeva desna roka Georgeta Capraroiu. In seveda glavni pri tej postavitvi Petra in volka koreograf in režiser Ivan Peternelj, ki smo ga takoj po končani novinarski konferenci povabili pred mikrofon in kamero Radia KAOS. V zgodbi, kakor jo povzemamo iz novinarskih gradiv in domnevamo, da bo ta zapis tudi del vsebine gledališkega lista, zapišejo, da je Peter je neugnan deček, ki ga nikoli ni strah. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Predzadnji ponedeljek v maju so nam v SNG Opera in balet Ljubljana predstavili lupino, morda je bolj prav reči, školjko Igre usode. Pod ta naslov, Igra usode, namreč, so strnili vsebino repertoarja za prihodnjo sezono te naše glavne operne in baletne hiše v državi. Da smo prav zdaj v studio Radia KAOS povabili gospo Sanjo Nešković Peršin, umetniško vodjo baleta in gospoda Rocca, umetniškega vodjo opere, ni naključje, saj so ponedeljkovo dopoldne izkoristili zato, da v Orfejevem salonu ljubljanske Opere predstavijo zadnjo premiero iz zahtevnega baletnega repertoarja sezone, ki se pravkar pospešeno končuje, tako da je nekaj uvodnih minut posvečenih najprej tej baletni predstavi, namenjeni v prvi vrsti otrokom, potem pa se bomo posvetili prihodnji operni in baletni sezoni v ljubljanski operi. Malce nenavadno je videti, da ja zadnja premiera glavnega glasbeno-baletnega gledališča v državi tako pozno v juniju. Premiera pravljičnega baleta za pripovedovalca in orkester Peter in volk, na glasbo Sergeja Prokofjeva, bo v sredo, 21. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

V ponedeljek so v Mladinski knjigi Založbi obeležili devetdeseti rojstni dan Ančke Gošnik Godec, ki je med drugim ilustrirala znamenito pravljico Ele Peroci Muca Copatarica. Ta sijajni lik, junakinja otroških zgodb in sanj tudi praznuje – 30 let je od takrat, ko se je začela v podobi, kot jo je izoblikovala Ančka Gošnik Godec, pojavljati v javnosti; V slikanicah založbe Mladinska knjiga, kakopak. Ne preveč zgovorna ilustratorka pravi, da če bi danes ponovno narisala Muco Copatarico, bi bila ta povsem drugačna; Ker Gošnik Godčeva raje riše kot govori, kot pravi sama, sta na rojstno-dnevnem srečanju v Konzorciju nekaj več povedala Irena Matko Lukan in Pavle Učakar. Praznovanje obeh jubilejev se je zaključilo s pesmijo in praznično torto. Za radio KAOS je prispevek ob visokem življenjskem jubileju sijajne slikarke in mojstrske ilustratorke pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Prejšnji ponedeljek so v Mladinski knjigi podelili Levstikove nagrade, torej nagrade, ki jih Mladinska knjiga podeljuje avtorjem, ki objavljajo pri njihovi založbi. Pomen nagrad je uvodoma predstavil Bojan Švigelj. Prejemnika Levstikove nagrade sta pesnik in pisatelj Peter Svetina za pesniško zbirko molitvice s stopnic in ilustratorka Tanja Komadina za izvirne ilustracije v knjigi Gospa s klobukom. Nagradi za življenjsko delo pa sta prejela pisatelj Slavko Pregelj in ilustratorka Lila Prap. V utemeljitvi nagrade za izvirno leposlovje za pesniško zbirko Molitvice s stopnic je med drugim zapisno, da je v tem delu poezija Petra Svetine večplastna in nenazadnje zanimiva tudi za odraslega bralca: slednjemu lahko približa otroke in otroški univerzum, otrokom pa poezijo, medtem ko pa je delo Tanje Komadina žirija za izvirne ilustracije razumela kot izjemno toplo ter risarsko, slogovno in oblikovno odlično izpeljano ter podprto s pestrostjo in blagodejno skladnostjo barv. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki