Janša, tajni dokumenti in Kosovo

Spoštovani!

Slovenija je bila že od nekdaj znana po tem, da v tej državi občutljivi dokumenti radi zaidejo v neprave roke. Pred dvajsetimi leti je takratni obskurni pisec tekstov o konceptih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v roke dobil nek občutljiv dokument zaradi katerega ga je jugoslovanska vojska zaprla in mu tako položila prvi kamečnek v mozaiku, ki ga je po dveh desetletjih pripeljal do položaja predsedujočega Evropski uniji.

pristina.jpg
Priština danes

A v zbirki občutljivih dokumentov, ki zaznamujejo politično pot Janeza Janše gotovo ne bo zaznamka o pogovorih med ZDA in Slovenijo o prioritetah slovenskega predsedovanja. Dokument, ki je za bolj stekle med Janševimi in Ruplovimi nasprotniki še en dokaz, da sta premier in zunanji minister v službi ZDA, je pravzaprav dokaj neškodljiva stvar, ki jih je v mednarodnih odnosih vse polno.

Moti se namreč, kdor misli, da države na mednarodnem odru delajo kar se jim zahoče. Pravzaprav je večina odločitev v odnosih med državami vnaprej dogovorjena, pri čemer vpletene države pazijo na to, da ne »izgubijo obraza«. Zato izjava predsednika republike, da gre za zaskrbljujoč dokument ne pomeni, da bomo novega ameriškega veleposlanika izgnali takoj, ko ga bodo Američani imenovali. Türk je enostavno moral reči kar je rekel, saj bi sicer dejansko dajal vtis o servilnosti Slovenije do ZDA – tega pa je dovolj že pri premieru in zunanjemu ministru.

A vlado in zunanje ministrstvo moramo tokrat pohvaliti – kdo bi si mislil. Dejstvo, da se je MZZ odločilo, da bo poiskalo tistega, ki je »propjevao« in se je odreklo še eni rundi bruhanja ognja in žvepla po medijih kaže, da so se naši oblastniki iz dosedanjih medijskih fiaskov, kjer zaenkrat kraljujeta paket prirejenih izjav za tuje novinarje in Voduškovo ohlajevanje vročega stola posebej za Janšo, vendarle nekaj naučili.

Dejstvo namreč je, da bi Dnevnik naredil čisto neumnost, če dokumenta ne bi objavil, če ga je že dobil. Vlada se je ob začetku predsedovanja kar pošteno spotikala in v tej luči lahko tak dokument na prvi pogled zgleda dosti bolj uničujoč kot dejansko je. Kajti njegova vsebina sploh ni tako zelo presenetljiva. Največ prahu je vzdignil stavek o tem, kako si ZDA želijo, da bi Slovenija med prvimi priznala Kosovo. Pravilno vprašanje seveda je, zakaj Slovenija ne bi med prvimi priznala Kosova?

Ko je Juga začela razpadati, sta se – nekoliko bizarno, pa vendarle – Kosovo in Slovenija znašla na istem bregu. Najbolj razvita republika in najbolj zaostala pokrajina sta ugotovili, da tako ne gre več naprej. Slovenija si je sicer potihem prizadevala za lastno državo, Kosovo končno za status polnokrvne republike, a ključno je bilo vprašanje enakopravnosti narodov. Zakaj v Sloveniji na monitranem procesu proti obskurnemu kolumnistu govorijo srbsko in zakaj na Kosovu študentje ne morejo poslušati predavanj v albanščini? In potem, ko je Milošević pokazal, da so zanj skrajne meje srbskega jezika tudi teritorialne meje Velike Srbije, je bilo jasno, da je jugoslovanske zgodbe bolj ali manj konec.

No, ta konec se dogaja že dvajset let in če kdo, potem Slovenija razume vzroke in povode, ki so pripeljali do tega, da bo Kosovo v zelo kratkem času razglasilo samostojnost. Še dobro se spomnimo, kako Slovenije ni nihče želel priznati in kako je neka Badinterjeva komisija po dolgem sejanju ugotovila to, kar je bilo Slovencem in Kosovarjem že dolgo jasno. Da Juge ni več.

In zato Slovenija enostavno mora priznati Kosovo med prvimi – če ne celo prva, pa če si ZDA to želijo ali pa ne. Zato ta dokument sploh ni tako zelo škandalozen. S slovenskim priznanjem Kosova se bo zaključil zadnji krog umiranja Jugoslavije, ki se je začelo že kdo ve kdaj, vsekakor pa je postalo očitno leta 1988. In tudi tokrat se je na kupu zbralo toliko simbolike, da jo je nemogoče spregledati:

Slovenija, ki je prva zapustila Jugoslavijo, bo kot vodeča ene najmočnejših mednarodnih organizacij priznala Kosovo, zadnjo državo, ki bo nastala na območju Jugoslavije, s katerim sta kot čudaški par pred dvajsetimi leti branila vsak svojo identiteto in pravico do samoodločbe. Dejstvo, da se tako danes kot pred dvema desetletjema vse vrti okoli Janeza Janše in dokumenta dvomljive vrednosti je samo dodatna dodatnas lokalnega kolorita, s katerim bodo vladni PR-ovci navduševali tuje novinarje.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

2 thoughts on “Janša, tajni dokumenti in Kosovo

  1. Ne Kosovo ni naša zadeva, pustimo Srbom in Albancem tam da se zmenijo, sploh pa posegat v drugo državo ni pametno, zato ne govorit in objavljat neumnosti pa čeprav gre za svobodo govora

    lp

  2. Ampak ko se je Slovenija osamosvajala, smo si pa vsi še kako želeli, da bi se kakšna velika sila “vmešala v drugo državo”.

    In nazadnje, ko so velike sile balkanskim narodom “pustile, da se zmenijo” se je zgodila Srebrenica.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *