Začetek konca

Spoštovani! Leto 2009 si bo v slovenski prestolnici zapomnil vsak po svoje. Na Radiu KAOS smo, kot že nekaj let zapored, tudi letos pripravili pogovore z akterji v ljubljanski politiki. Prvega bomo objavili v nadaljevanju današnjega programa, nato pa vsak dan enega, tja do konca leta.

Ne da bi vas želeli prikrajšati za užitke ob gledanju in poslušanju, lahko že danes zapišemo nekaj ocen. Prva je vsekakor ta, da se popolnoma vse svetniške skupine še kako zavedajo dejstva, da so naslednje leto lokalne volitve in imajo s tem v zvezi kar nekaj dilem. Osnovno vprašanje je seveda, ali namerava župan Zoran Janković ponovno kandidirati. No, odgovor na to naj bi bil menda znan že jutri.

Čeprav pri Jankoviću presenečenja ne moremo nikoli izključiti, gre pričakovati, da se bo potegoval za ponoven mandat. In ne glede na konfliktne situacije, ki jih v iztekajočem se letu ni manjkalo (pa vendar jih ni bilo toliko, kot leto ali dve poprej), je aktualni župan izjemno močan in karizmatičen politik, katerega verjetna kandidatura bi marsikateri stranki močno otežila izbiro protikandidata

A po drugi strani je ravno leto 2009 pokazalo, da se z mestno politiko velja ukvarjati. Splet naključij je povzročil, da so tudi letos do izraza prišle četrtne skupnosti. Nekaj njihove veljave je bilo poudarjene načrtno, saj tudi poslovnik mestnega sveta predvideva, da se v razpravo o aktih, ki jih zadevajo, vključijo relativno zgodaj. Nekaj dodatne veljave pa so pridobile zaradi čisto običajne politične mehanike.

Lista Zorana Jankovića ima v mestnem svetu absolutno večino. Tako so želeli volivci. V številnih četrtnih skupnostih pa je vpliv Liste omejen, pripadnost četrtnih svetnikov lokalni skupnosti pa toliko bolj poudarjena. Tako so četrtne skupnosti lahko postale relativno glasen, čeprav ne (dovolj) vpliven sogovornik mestni oblast. Nenazadnje pa je bilo tudi leto 2009 zaznamovano s številnimi prostorskimi akti, ki seveda niso mogli mimo četrtnih skupnosti, zato je bilo dialoga, pa čeprav včasih zelo konfliktnega, še več.

In nenazadnje – v prihajajočem letu bo vloga četrtnih skupnosti še večja, saj se bo začela zadnja runda razgrnitev Izvedbenega prostorskega načrta, kjer bodo svoje (spet) lahko povedali četrtni svetniki.

S tem pa smo tudi pri vzponih in padcih letošnjega leta. Naši sogovorniki so skoraj vsi po vrsti županu priznavali velikopoteznost in podjetnost, še posebej pri izvajanju njegovih predvolilnih projektov. A hkrati jih skrbi finančna stabilnost mestne blagajne in s tem povezano zadolževanje. To, da je Ljubljana na zgornji meji dovoljenega zadolževanja sredi krize gotovo ni nepomemben podatek. Če bo šlo vse po načrtih, potem s tem ne bo večjih težav. Če pa bi se finančna slika močno poslabšala, se mnogi naši sogovorniki bojijo, da bi se komajda pognano kolesje ljubljanskega razvoja ustavilo.

Ne glede na vse pa je dejstvo, da se s tem letom izteka, recimo temu tako, operativno obdobje tega mandata. Prvi rezultati so tu, nekateri so bolj, drugi manj opazni. Med našimi sogovorniki nekateri te rezultate ocenjujejo kot uspeh, drugim se zdi doseženo odločno premalo glede na vložek. Vsekakor pa je jasno, da velikih tem in projektov ne bo zmanjkalo niti prihodnje leto. Kljub temu pa lahko rečemo, da smo že ob koncu letošnjega leta priča začetku nekega konca. Če poenostavimo, bi opozicija rekla, da se končuje obdobje zagona in da prihaja čas plačevanja računov. Župan bi rekel, da se koščki počasi zlagajo v celoto. Kaj pa bi porekli vi?

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc