Je bil Berija jugoslovanski agent v Stalinovem Kremlju?

V četrtek je pri Cankarjevi založbi izšla biografija Josipa Visarjonoviča Džugašvilija, ki jo je spisal Simon Sebag Montefiore, novinar in zgodovinar, specialist za Rusijo. Po besedah urednika Tineta Logarja gre za eno zanimivejših del iz zbirke, posvečene ljudem, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje. Elizabeti II, Hitlerju in Titu se je zdaj pridružil še Stalin.

Knjiga poleg umestitve Stalina v zgodovinski kontekst in njegove kompleksne vloge hkratnega genocidnega zločinca, paranoika in zmagovalca druge svetovne vojne obenem, postreže tudi s številnimi anekdotami in prikazi njegovega delovanja. Predgovor Stalinu, rdečemu carju, je napisal avtor Jože Pirjevec, avtor Tita in prijateljev, prve knjige v tej seriji Cankarjeve založbe. Pirjevec dodaja, da Stalin ni pomišljal, ko je bilo treba obračunati celo z najtesnejšimi sodelavci. Ali pa s tistimi, ki so padli v nemilost, čeprav so bili še pred kratkim njegovi zvesti privrženci ali soborci. Takšna je tudi izkušnja zgodovinarke Katarine Maljšine.

Montefiori je pri pisanju Stalinove biogirafije imel tudi dostop do še nikoli uporabljenega materiala, pa tudi Pirjevec je v uvodu spomnil na tezo, ki jo je orisal že v knjigi Tito in prijatelji, da so imele jugoslovanske tajne službe dostop do Stalina in to preko Lavrentija Berije. Ta naj bi se v času Informbiroja na Dunaju srečal z Lidijo Šentjurc.

Knjiga Stalin, na dvoru rdečega carja ima v trdi vezavi 680 strani in jo dobite za slabih 40 evrov.