gledališče

Zadnje objave

A propos ob 15h: Olga Kacjan, dobitnica Borštnikovega prstana

To niso Oskarji. To je Borštnikovo! Vsaj tako smo razumeli pesnika, pisatelja, dramatika, esejista in prevajalca Iva Svetino, ko je na sklepnem dogodku letošnjega Borštnikovega srečanja v imenu žirije za podelitev Borštnikovega prstana uradno in svečano povedal, da je njegova dobitnica Olga Kacjan, dramska in filmska igralka, prvakinja Slovenskega mladinskega gledališča. Žirija so ob Svetini bili tudi dramska igralka Silva Čušin, gledališka režiserja in pedagoga Jernej Lorenci in Dušan Mlakar, ter »Borštnikova« umetniška direktorica Alja Predan. Borštnikov prstan je bil tudi najpomembnejši povod, ne pa edini, da je Olga Kacjan gostja v današnji oddaji A propos ob 15h, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja iz medijskega razpisa Ministrstva za kulturo RS. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Lani 42 odstotkov več novih gledaliških predstav

Lani je v Sloveniji delovalo 47 gledališč in gledaliških skupin, ki so na novo izvedli 450 del ali 42 % več kot v letu 2011. Kljub temu je bilo v matičnih hišah slovenskih gledališč izvedenih manj predstav kot leto poprej, je povedala Nadja Svetlin Kastelic s Statističnega urada Republike Slovenije. Orkestri in zbori so v letu 2012 izvedli 1.626 glasbenih del, od tega je bilo 36 % del slovenskih avtorjev. V lastni hiši jih je obiskalo okoli 60.000 obiskovalcev ali približno četrtina manj kot v letu prej. Dodajmo še, da so slovenski muzeji in galerije lani zabeležili 2,7 milijona obiskovalcev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos ob 15h: Teater zunaj samooklicanih centrov sveta

V tokratno oddajo A propos ob 15h smo povabili dramaturginjo in vodjo umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj, Marinko Poštrek. Pred premiero komada Praznovanje jo je Franci Kapler spraševal o prihajajoči sezoni v Prešernovem gledališču, o slovenskem gledališču nasploh in o izzivih delanja teatra izven samooklicanih centrov sveta. Decembra 1998 je Prešernovo gledališče Marinki Poštrak postalo nekakšen drugi dom. Pred tem je delala v Gleju, Slovenskem mladinskem gledališču, v Drami, pa v Celju in drugod. Vedno znova je bila dramaturginja, v Prešernovem gledališču Kranj je tudi umetniški vodja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

A propos ob 15h: Ajda Smerkar kot slovenska Marilyn Monroe

Zaradi prizora. v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne njeno frfotavo krilo, bodo Ajdo Smrekar v komadu Sedem let skomin hočeš nočeš primerjali z Marylin Monroe. Sicer izjemno inteligentna ženska, ki pa je za stereotip neumne blondinke naredila skoraj toliko kot vsi šovinistični vici skupaj, se je prav s filmom Billyja Wilderja, posnetega po tekstu Georga Axleroda, zavihtela na prestol pop-ikone svoje generacije. Zato bo zanimivo videti, kako se bo Ajda Smrekar pod režiserskim vodstvom Primoža Ekarta spoprijela z – morda podzavestnimi – pričakovanji publike MGLja. Izvrstni soigralci (Sebastijan Cavazza, Gregor Čušin in drugi) bodo gotovo pomagali, a če je soditi po njenem nastopu v oddaji A propos ob 15h, potem so visoka pričakovanja – upravičena. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

A propos ob 15h: Ko padejo spodnjice, nastanejo Prizori iz junaškega življenja meščanov

Jutri zvečer, v sredo, tokrat izjemoma že ob 19. uri, bodo na velikem odru MGL s prvo uradno premiero te sezone predstavili delo nemškega dramatika Carla Sternheima, ki se je rodil 1878, umrl pa leta 1942. Gre za trilogijo iz niza šestih satiričnih iger, s skupnim naslovom Prizori iz junaškega življenja meščanov, ki jo poznavalci imenujejo kar »Maske Trilogie«, torej trilogija o rodbini Maske, v katerih opisuje in na svojstven način komentira življenje treh zaporednih generacij te družine. Prvi del, ki je neke vrste vudvil ima naslov Spodnjice, drugi je Meščanska veseloigra Snob in tretji Komedija 1913. V pogovoru z avtorjem Andrejem Pengovom, ki je za to delo »izumil« oznako »zaskrbljujoča meščanska komedija« sta igro predstavila igralec Matej Puc, ki nastopa v drugem in tretjem delu – sprva kot Christian in kasneje kot na družbeni lestvici vzpenjajoči se Baron Christiana Maske von Buchowa ter Aleksandar Popovski. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Dvajseti Ex Ponto ugotavlja, kje je meja

Letošnji, že dvajseti festival Ex Ponto bo zaključil trilogijo, ki so jo v zavodu B-51 začeli pred dvema letoma. Od prvega do osmega septembra se bodo tako še zadnjič ukvarjali s temami, ki se navezujejo na posameznika, njegova osebna vprašanja in dileme. Te so bile po besedah vodje festivala Damirja Domitrovića vezana tudi na program EU Kultura

Jubilejni Ex Ponto bo letos potekal v ljubljanski Operi, Mestnem muzeju, Plesnem Teater, Kinu Šiška, Gledališču Glej, Španskih borcih, Mini teatru, Cankarjevem domu, ljubljanski drami in Mladinskem gledališču. Bogat spremljevalni program, pa se bo odvijal od tretjega septembra dalje v ljubljanskem klubu Zlati zob,
Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

A propos ob 15h: Misel, zgani se! (nova sezona v Drami)

Ko je skoraj natanko pred mesecem dni ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor predstavitvi nove gledališke sezone v času, ko še aktivno poteka sedanja sezona, dejal, da je to gledališki praznik brez primere in ob tem izrazil željo, da bi s programom sezone, ki jo je skupaj s sodelavci zasnoval dosedanji umetniški vodja Drame Eduard Miler, dosegli enajst umetniških vrhuncev in z njimi privabili v gledališče čim več gledalcev, se je zdelo, da sploh ne gre za pobožno željo, saj so nas doslej tam, v Drami, razvajali tako, da so bila tovrstna pričakovanja nekaj povsem normalnega. Čeprav je tudi res, da se niso vedno in vsakič povsem uresničila, ampak 80.000 do 100.000 obiskovalcev v sezoni, je – če hočemo ali ne – pravi odgovor na takšna vprašanja. V tokratni, 43. oddaji A propos: ob 15.h, ki smo jo zaradi vrste pomembnih vprašanj ne le o repertoarju v prihodnji Dramini sezoni, ampak tudi o mnogih drugih aktualnih vprašanjih – kot je na primer pospešena razprava o Nacionalnem programu za kulturo – podaljšali čez običajne časovne zamejitve – smo z gostom Igorjem Samoborjem, govorili tudi o vzporednicah s časom, ko je kot sveži diplomiranec postal član ansambla glavnega slovenskega gledališča, ki mu je prav takrat ravnateljeval Polde Bibič. Prav predstavitvi monografije o Poldetu Bibiču in repertoarne knjižice za prihodnjo sezono sta bili, če za hip spregledamo vrsto upravljavskih opravil, kamor sodi tudi nujna prenova Male drame, in zaradi katerih novi ravnatelj, kakor je povedal v oddaji – vse prevečkrat zaradi dreves še nima dobrega pregleda nad gozdom – sta bili nalogi, ki ju je opravil, ne da bi njuno vsebino tudi aktivno sooblikoval. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,