Minulo soboto so v prenovljeni operni hiši premierno predstavili izjemno baletno predstavo Adam-Colemanove Giselle. Že več kot 160 let, odkar velja to delo za mojstrovino klasičnega romantičnega baleta, vendar je David Dawson, za katerega pravijo, da je eden najbolj vznemirljivih koreografov današnjega časa, z originalno zamislijo in odrsko postavitvijo ter koreografijo, presegel tisto, kar je ta balet in njegovo izjemno glasbo utesnjevalo v razumevanju in podobi, kot jo je oblikovalo in artikuliralo zdaj že davno 19.stoletje. Na sodoben način z vsemi prvinami klasičnega baleta in modernega giba je dosegel in presegel brezčasnost vrhunske baletne umetnosti in omogočil očarljivemu glasbenemu aranžmaju odigranem bravurozno, da je ta zgodba o popolni predanosti v ljubezni žarela in zvenela – ja, za sladokusce. Premierno občinstvo je navdušila tudi izvirna, sodobna scenografija Arna Waltherja. Zasnoval jo je z gladkimi, mehkimi in razpotegnjenimi linijami ter tako oblikoval odprt, globoko dihajoč prostor, povsem prilegajoč se prenovljenemu odru ljubljanske opere. Nadaljujte z branjem →
premiera
Zadnje objave
Gospoda Glembajevi: boj in mesarsko klanje
|
Ko nastajajo velike predstave, se pomembne stvari ne dogajajo samo na odru in na vajah, pač pa tudi v zaodrju, kjer vlada neka posebna energija, je na predstavitvi zadnje premiere letošnje sezone dejal umetniški vodja ljubljanske Drame Eduard Miler. Takšna velika predstava so Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže v režiji Ivice Buljana, ki je povedal, da je Krleža še kako pomemben tudi za slovenski kulturni prostor. Dramaturginja Mojca Kranjc pa je dejala, da je igra Gospoda Glembajevi zgolj del širšega glembajevskega ciklusa. Lektorica Tatjana Stanič pa je bila soočena s posebnim izzivom, saj je besedilo multijezikovno, asistent režiserja Robert Waltl pa je dejal, da je ansambel ljubljanske Drame eden redkih, ki je sploh sposoben tako zahtevno igro postaviti na oder. S tem, predsvsem pa z opazko o gostoti teksta se je strinjal tudi Marko Mandić, ki igra Leoneja Glembaya. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, gledališče, gospoda Glembajevi, Ivica Buljan, Marko Mandić, Miroslav Krleža, premiera, SNG Drama
Nova gledališka estetika v Mini teatru: Tristan in Izolda
|
Nocoj se nam v dvorani Bernard-Marie Koltès na Križevniški 1 v Ljubljani obeta premiera nove postdramske predstave pri nas ne tako znanega, v srednjeevropskem gledališkem prostoru pa priznanega madžarskega režiserja Zoltána Balázsa. Pripravili so nam uprizoritev z novo estetiko podkrepljeno klasično, pravzaprav legendarno besedilo Tristan in Izolda, prežeto z dramatskim navdihom Jeana Cocteauja. Tudi ta zgodba, kot mnoge iz nabora odrske klasike, ponazarja nenehna nihanje, odtekanje in prilivanje med življenjem in smrtjo, sanjami in resničnostjo. Močna in nikoli povsem izživeta ljubezen Tristana in Izolde je pravzaprav preizkušanje krhkosti trenutne večnosti. Ravnotežje med vsakdanjim in eteričnim, med dejanskim in abstraktnim. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Mini teater, premiera, Robert Waltl
V četrtek premiera Ženitve na Velikem odru MGL
|
Mestno gledališče ljubljansko ta četrtek v pomladanski del jubilejne sezone vstopa s premiero komedije Ženitev Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, ki je nastala v prevodu Josipa Vidmarja. Peto premiero na velikem odru v tej sezoni je režiral Diego de Brea, ki je tudi scenograf predstave. Slovenskih uprizoritev Ženitve je bilo doslej štirinajst, nazadnje so jo uprizorili v SLG Celje leta 1979 in v Novi Gorica leta 2001. Dramaturginja predstave Petra Pogorevc je dejala, da v tekst niso preveč posegali Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Barbara Hieng Samobor, Diego De Brea, gledališče, Leo Kulaš, Mestno gledališče ljubljansko, MGL, premiera
Padec Evrope in glavna vloga nemega protestnika
|
V soboto je premierno padla Evropa. K sreči – ali pa žal, le kdo bi to mogel v teh turbolentnih časih z gotovostjo vedeti, je padla »samo« na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Da je sicer nekaj vedeževalca v njem, vsakič znova ugotavljajo poznavalci pa tudi drugi obiskovalci gledališč. Če omenimo samo štiri njegova dela: Hodnik pred skoraj osmimi leti, pa Razred pred šestimi in Vladimir pred tremi in lani z Grumovo nagrado nagrajeno delo Shocking Shopping. Matjaž Zupančič, s to nagrado največkrat doslej nagrajeni dramatik, je pisec in režiser tudi najnovejše politične in globoko v družbene odnose posegajoče sodobne dramske igre, ki niha med smešnim in tragičnim, igre z – to je že treba reči, tudi zelo provokativnim in hkrati sporočilnim naslovom: Padec Evrope. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, EU, Evropa, gledališče, Matjaž Zupančič, premiera, SNG Drama, teater
Pipan Sartrove Muhe umestil v današnjo Slovenijo
|
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo v petek premiera prve slovenske uprizoritve drame Muhe (Les mouches) Jeana-Paula Sartra, v režiji Janeza Pipana. Muhe so drama o osebni in kolektivni svobodi. Sartre jih je napisal v času nacistične okupacije in vichyjskega režima z nedvoumnim sporočilom: treba je likvidirati okupatorja/uzurpatorja (Ajgista) in njegovega domačega kolaboranta (Klitajmnestro). Pipanova uprizoritev pa dogajanje Sartrovih Muh umešča na prizorišča današnje Slovenije … Dramo v treh dejanjih Muhe so ustvarili prevajalka Draga Ahačič, avtor priredbe, režiser in dramaturg Janez Pipan, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtorja glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, Damir Avdić, lektor Jože Volk, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak in asistent režiserja Jaša Koceli. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, gledališče, Janez Pipan, Muhe, premiera, Sartre, SLG Celje, teater
Vitez o Vitezu (čudes)
|
Španski dramatik Lope Félix de Vega Carpio je deloval v času prehoda Evrope iz renesanse v barok. Komedija Vitez čudes, ki bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru Mestnega gedališča ljubljanskega naj bi nastala okoli leta 1593 in sodi v zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja. Viteza čudes je prevedel, hja, Primož Vitez, ki smo ga povabili v studio Radia KAOS. Z Andrejem Pengovom sta se pogovarjala seveda pogovarjala o prevajanju Trubarjevega sodobnika, pa tudi o samem junaku zgodbe, Luzmánu, ki v večnem Rimu biva s svojim služabnikom Tristánom in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije. Nadaljujte z branjem →