Umetnost KAOSa: Od znanosti preko domovine do Gregorjevega
|
Danes začenjamo sedemnajstih oddaj Umetnost KAOSa, ki jih bomo v nihaju štirinajstih dni s poletnim premorom objavljali ob sredah točno opoldne. Zasnovane so kot triptih z informativnimi, razčlenjevalnimi in raziskovalnimi. pogovornimi ter komentatorskimi prispevki, s katerimi bomo posegali na polje lepega in pretežno še neodkritega v umetnosti in znanosti. V Generatorju bo govor o aktualni umetniški in z njo povezani znanstveni, raziskovalni produkciji ter razmeram na trgu ali trenutno najbolj perečim vprašanjem družbenega, tudi političnega življenja; Izostritve bodo namenjene premisleku o pravkar predstavljenih umetniških in znanstvenih stvaritvah, Spogledovanja pa izbranim napovedanim oz. pričakovanim dogodkom v prihodnjih dneh ali tednih. Sodelovali so Jurij Krpan, Miomir Knežević, Janja Majzelj in Nebojša Pop-Tasič ter Janoš Kern, pripravila pa sta jo doc. dr. Polona Tratnik ter urednik, avtor scenarija in besedil ter moderator in spraševalec gostujočih sogovornikov Andrej Pengov.
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.
 |
 |
 |
| Tokrat nas v Genratorju zanima, kaj navdihuje znanstvenike, da premaknejo meje vsakdanje realnosti, pa tudi, kako in s čim znanstveniki, tehnologi, tehniki in razsikovalci omogočajo umetnikom tematiziranje fenomenologije sodobnosti, in čez včasih tudi z vstopom onkraj meja dužbenih konvencij omogočajo in ustvarjajo povsem nove izraznosti, nova sporočila, morda celo novo lepoto. : Umetnost in znanost ter njuna dodana vrednost: kaj sploh je lahko dodana vrednost, ki se v ekonomijo meri na zaposlenega…? Ali sta lahko umetnost in znanost zunaj polja »kulturnega«?
Sta (ekonomski) razvoj (in dodana vrednost) edino merilo človekovega napredka ali nam ostane še kaj za oblikovanje uravnoteženosti, »zdravega« razvoja, ki ga lahko spodbujata in omejujeta znanost in umetnost v soočanju energij, morda v sinergijah? Kje so »prava« in primerna okolja za tak razvoj (in sodelovanje) znanosti in umetnosti (pri nas)? Gosta sta bila Jurij Krpan, vodja galerije Kapelica in Miomir Knežević, direktor Biobanke. |
V Izostritvah smo obrekovali Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ko bosta moja sogovornika dramaturg te Cankarjeve klasike, kakor so jo v nedeljo premierno postavili na odru Mladinskega gledališča, Nebojša Pop-Tasić in eden glavnih, če ne prav najpomembnejši lik v tej predstavi, Zlodej, ki ga igra letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Janja Majzelj.
Domovinska igra, ki so jo minulo nedeljo v zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča predstavili v ustrezno domovinsko pripravljeni novi preobleki. Vsi so moški. Če so ženske, so to zgolj preoblečeni moški; Edina ženska pa je hudič Zlodej, ki je govori moško vlogo… Malo po francosko,… zakaj že, Janja Majzelj? Še prej pa- tebi in Nebojši Pop-Tasiču, enemu od dveh dramaturgov te predstave, prijazen pozdrav in dobrodošlica v oddaji Umetnost KAOSa. |
Janoša Kerna, direktorja Imaga Sloveniae in Zavoda za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane smo spraševali o letošnjem Pozdravu pomladi – Gregorčkih, ki jih bodo pripravili v petek, 11. marca, med 17.30 in 20.00 uro, ob Gradaščici pod Eipprovo ulico v Trnovem. V Ljubljani namreč že 16-o leto zapored tako obujamo spomin na stari običaj, ko so obrtniki po vodi spuščali lesene cokle z gorečimi svečkami in se tako veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali luči. Po starem julijanskem koledarju se pomlad pričenja na dan svetega Gregorja.
V drugem delu Spogledovanj pa smo z gospodom Kernom govorili o začetku letošnjega mednarodnega Ciklusa mladi talenti, ko Imago Sloveniae – podoba Slovenije v sredo,16. marca zvečer v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pripravlja koncert Mladih nemških filharmonikov pod vodstvom dirigenta Andreya Boreyka. Nastopili bodo z deli Igorja Stravinskega, Slavčkova pesem, Sergeja Prokofjeva, odlomki iz »Romea in Julije«, Clauda Debussya, Preludij k favnovemu popoldnevu, in Bele Bartoka, Čudežni mandarin. |