Ni važno, ali je pismen. Važno, da je njihov

Spoštovani!

Mačke, pravijo, imajo devet življenj. Dimitrij Rupel jih ima očitno deset. Vsaj tistih političnih. Prah, ki ga je z njegovega političnega trupla spihal premier Borut Pahor se še niti ni polegel, ko se je šef vlade opravičil zdaj že bivšemu direktorju vladnega urada za komuniciranje Anžetu Logarju, ker – so ga zamenjali.

Bivši šef agitpropa nima čudežne črne knjižice iz katere bi skakale telefonske številke kdove koga. Lahko bi se sicer pohvalil s tem, da je vodil promocijsko plat slovenskega predsedovanja EU, a po tej logiki bi moral premier v svoj kabinet vzeti pol državne uprave. No, glede na to, kako je stvari zastavil, ni nujno, da se to ne bo zgodilo.

Pa šalo na stran. Šef vlade trdi, da gre za novo paradigmo v slovenski politiki in za preseganje delitve »naši-vaši«. Recimo. A Pahor se je tega lotil na način, ki je pravzaprav direktno nadaljevanje kadrovske politike Janeza Janše. In to dobesedno. Borut Pahor je v primeru Rupla in Logarja deloval po načelu »ni važno, ali je pismen, važno, da je njihov«.

Seveda je res, da si lahko premier v kabinet pripelje ljudi, za katere oceni, da mu bodo pomagali pri njegovem delu. Takšna je bila vsaj argumentacija pri Ruplovem imenovanju. Logarju pa je mesto »kabinetlije« ponudil potem, ko se je izkazalo, da odhod z mesta direktorja ni bil sporazumen, ampak ga je generalni sekretar vlade Cvikl odstavil. Tokrat mesto v kabinetu ni več rezultat neskončnega znanja in zvez, temveč je tolažilna nagrada državnemu uradniku, ki naj bi skrbel za celostno podobo države, pa tega menda ni počel najbolje.

Borut Pahor se rad postavlja kot politik konsenza. A njegove zadnje kadrovske poteze ga vodijo točno v nasprotno smer. Če bi res želel konstruktivno debato z opozicijo, potem bi lahko v svoj kabinet pripeljal koga izmed bolj kritičnih glasov prejšnje vlade, ki je znal tudi pod Janšo razmišljati z lastno glavo. Teh resda ni bilo v Janševi neposredni bližini, pa vendarle. Tako pa se je začel obkrožati s kimavci, ki mu bodo vneto pritrjevali vse dokler se ne bo pojavil močnejši gospodar.

Predsednik vlade je začel s svetlobno hitrostjo zapravljati politični kapital, ki so mu ga posodili volivci in ki ga je oplemenitil s pogajanji o sestavi vlade. V tenisu se takim potezam reče »neizsiljene napake«, ki jih lahko mnogi s pridom izkoristijo. Takšen je že denimo odstop državnega sekretarja za zdravje Slavka Ziherla, ki je menda odstopil zato, ker ne more biti v isti vladi z Dimitrijem Ruplom. Seveda bi si prav lahko privoščili cinično izjavo, da je Ziherl pravzaprav odstopil zato, ker si je premislil glede funckije nad katero tako ali tako ni bil najbolj navdušen, Ruplovo imenovanje pa mu je dalo le prikladen izgovor. A zdaj je, kar je. Javno mnenje je potegnilo vzročno-posledično povezavo in Ziherla zdaj kuje v zvezde, Pahor pa je izgubil še eno piarovsko bitko. In to še preden je zares začel z delom

S kadrovanji in opravičevanji si je Pahor te dni sam pod noge zmetal rekordno število polen. Pri tem pa je porabil toliko političnega kapitala, da potem, ko bo enkrat resno stopil na mino, opravičilo ne bo dovolj, in bo moral odstopiti.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

One thought on “Ni važno, ali je pismen. Važno, da je njihov

  1. Res maš. Logar je bil resda priden ministrant, a popolnoma brez integritete. Eden tistih aparatčikov, ki so hoteli biti bolj janševski od janše. Zanimivo kako bo to izgledal pod pahorjem. Morda je celo bolje da na tak način zastopaš eno barbiko, kot pa celoten političen imidž vlade. Tistih navodil novinarjem ob predsedovanju “Slovenci nismo hlapci… yeah, right!” mu pač ne morem odpustit.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *