Oglejte si Recital Prešernove poezije 2021
|
Tradicionalni Recital Prešernove poezije, ki ga vsako leto pred Prešernovim spomenikom organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Radio KAOS pa neposredno prenaša, je bil letos zaradi epidemioloških razlogov drugačen.
V dneh pred praznikom smo, upoštevajoč ukrepe za zajezitev epidemije, ob Prešernovem spomeniku posneli nastope dvanajstih dramskih umetnikov, trije od njih so še absolventi AGRFT, ter jih strnili v celovit recital, ki smo ga premierno predvajali na praznični dan, takoj, ko je v bližnji frančiškanski in kakih ducat zamahov z golobjimi krili proč, v stolni cerkvi, odbila dvanajsta ura; Nastopajoči so Prešernove pesmi izbirali in izbrali po lastnem preudarku, tako kot vedno, ko je štiriintridesetkrat doslej Recital organiziralo Združenje dramskih umetnikov Slovenije; letos so ga pripravili v okviru programa ARS nacionalnega radia, kjer ga je bilo moč spremljati v neposrednem prenosu z vključevanjem recitatorjev tudi iz drugih slovenskih krajev.
Po usklajevanju različnih možnosti s to stanovsko organizacijo smo se na Radiu KAOS odločili, da hkrati pripravimo neke vrste virtualen Recital ob pesnikovem spomeniku, na katerem so v 45 minutah s Prešernovo poezijo nastopili dramski umetniki – naštevamo jih v abecednem in ne v zaporednem vrstnem redu njihovih nastopov – Niko Goršič, Barbara Jakopič, Jerca Mrzel, Lučka Počkaj, Uroš Potočnik, Aleš Valič, Matic Valič, Branko Završan in Robert Waltl ter njihovi mladi kolegi, absolventi AGRFT Borut Doljšak, Lucija Harum in Timotej Novaković.
Projekta ne bi mogli izpeljati brez podpornikov – sponzorjev in donatorjev. Vsem skupaj in vsakemu posebej se najlepše zahvaljujemo, da so podprli poklon slovenski kulturi in maternemu jeziku. V odpovedi dogodka jih podrobneje navajamo. V teh negotovih pandemičnih časih izvajalcem in celotni ekipi projekta ta podpora še posebej veliko pomeni.
Recital pa, tako kot je že vsa leta običaj, začenjamo z Zdravljico, tokrat s tisto njeno različico, ki jo je izbral Aleš Valič, ki je pred koncem Recitala povedal še Elegijo svojim rojakam.
Lučka Počkaj je recitirala dve pesmi; prva ima naslov Oči sem večkrat vprašal, ali smem, v drugem delu pa je nastopila s pesmijo Popotnik pride v Afrike puščavo. Niko Goršič pa je najprej nastopil, kot pravi, z eno Prešernovih temeljnih – Pevcu, ob koncu pa – recimo ji tako – še z uradno Zdravljico, ki jo je zelo rad in tako prepričljivo recitiral njegov profesor Stane Sever.
Branko Završan je recitiral dvakrat; najprej z Vrbo, kot popularno in skrajšano poimenujemo znamenito pesem O Vrba, srečna, draga vas domača, v drugem delu Recitala pa je nastopil še z enim od Sonetov nesreče z naslovom Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
V spomin Andreja Smoleta pa je prva od štirih pesmi, ki jih je predstavila Jerca Mrzel; druga, tretja in četrta pa so bile iz zakladnice Sonetov nesreče – Komur je sreče dar bila klofuta, Hrast, ki vihar na zla ga zimski trešne in Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi.
Tudi mladi Matic Valič, ki je nedavno končal študij na AGRFT, je izbral dve pesmi Memento mori in Hčere svet, njegova mlajša kolegica, ki študij na akademiji pravkar končuje pa je nastopila s tretjo Gazelo – Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim.
Timotej Novaković, prav tako absolvent AGRFT pa je za Recital pripravil sonet Kupído! tí in tvoja lepa starka ter četrto gazelo Draga! vem kako pri tebi me opravljajo ženice; njegov študijski in generacijski kolega Borut Doljšak pa se je izkazal s pesmijo Uvod h Krstu pri Savici.
Vsestransko prekaljeni gledališčnik Robert Waltl je s Turjaško Rozamunda segel v zakladnico Prešernovih Balad in Romanc, Barbara Jakopič pa je za praznični nastop, tako kot Branko Završan izbrala sonet Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! Tudi Uroš Potočnik je povedal malo prej že slišani sonet Memento mori, le da se ga je lotil na posebej zanimiv način. Kot da bi ga prek telefona pošiljal še komu, ne samo publiki, ki je spremljala snemanje ali ki spremlja ta posnetek.
O uvodni in sklepni pesmi – Zdravljici – smo nekaj že govorili in zapisali; Recital pa smo, podobno, kot smo ga začeli – tudi končali z Zdravljico, z njeno največkrat zapisano, slišano in najbolj znano različico; V zelo formalnem pogledu bi ji najbrž smeli tudi zaradi njene sedme kitice, ki je hkrati besedilo državne himne, reči kar – uradna… Recitiral jo je, kot že rečeno, Niko Goršič.
Recital Prešernovih poezij smo v naši različici njegove petintridesete edicije v sodelovanju z gledališkimi igralkami in igralci – podrobneje smo jih navedli že v napovednem delu – pripravili v uredništvu Radia KAOS; Pri njegovem nastajanju smo sodelovali Aljaž Pengov Bitenc, Andrej Pengov in Boštjan Perovšek; odgovorni nosilec projekta je Andrej Pengov.
Vendar vsega tega, naj ponovimo, ne bi mogli izpeljati brez razumevanja sponzorjev in donatorjev – navajamo jih v abecednem vrstnem redu: BTC d.d., Elektro Ljubljana d.d., GENERALI zavarovalnica d.d., GRAWE Zavarovalnica d.d., KRKA, d.d., Novo mesto, Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, LL Grosist d.o.o., Ljubljana; Medis, farmacevtska družba, d.o.o., Ljubljana, Mercator, d.d., ReproKolinska, d.o.o., Ljubljana in VZAJEMNA Zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. ter mag. Violeta Bulc, ki nam ob prazniku sporoča tudi, da je “Naša kultura naš srčni utrip, naš temelj in naša prihodnost”. Ta virtualni izdelek so na različne načine podprli še nekateri drugi, podjetja ali/in posamezniki.
Vsem skupaj in vsakemu posebej se najlepše zahvaljujemo, da so ob državnem prazniku podprli izjemnost in moč slovenske kulture in se tudi na ta način poklonili mojstru slovenske besede, sijajnemu dr. Francetu Prešernu, katerega 220 letnico rojstva smo v zavetju domov doživeli lanskega 3. decembra. V teh negotovih pandemičnih časih celotni ekipi, izvajalcem in organizatorjem ter producentom projekta ta podpora še posebej veliko pomeni. Posebna zahvala gre tudi vsem dvanajstim nastopajočim in njihovemu stanovskemu združenju – ZDUSu, kjer so razumeli naš projekt kot dobrodošlo pobudo v – za vse, za umetnost pa sploh – z virusom zapahnjenih časih.
Hvala za vašo pozornost in nasvidenje ob letu osorej, ko, upamo in verjamemo, se znova zberemo na ljubljanskem Prešernovem trgu. Srečno in zdravi ostanite!