A propos ob 15h: Iskanje Obljubljene dežele v luna parku

V četrtek bo na Velikem odru SNG Drama Ljubljana končno premiera, ki bi morala biti že davnega 20. aprila, pa so jo zaradi težje poškodbe v ansamblu, prestavili za dober mesec dni. Gre za izjemno zahtevno in zelo redko uprizarjano delo ruskega, natančneje – sovjetskega futurista Vladimira Vladimiroviča Majakovskega Misterij buffo. Skoraj vse najpomembnejše podrobnosti o avtorju in o tem, kako je ta ljubljanska krstna uprizoritev nastajala, so nam povedali na novinarski konferenci sredi prejšnjega meseca, ki smo jo posneli in njen povzetek pripravili za tokratno, že 34-to letošnjo oddajo A propos: ob 15h. Misterij buffo je, kot pravi, umetniški vodja ljubljanske Drame Eduard Miler, v repertoarnem smislu zadnja predstava sezone na Velikem odru, ki je bila po njegovem mnenju zagotovo sezona z izrazitim konceptom iskanja novega, pravičnejšega v svetu razpadajočih vrednot.

Misterij buffo je tudi za gledališke teoretike zahteven zalogaj. To domišljijsko igro resničnosti je težko razvrstiti v katero od znanih dramatskih oblik, kar je bila svojevrstna zadrega, predvsem pa zahtevna naloga tudi za prevajalko in lektorico Tatjano Stanič.

Tudi makedonskemu režiserju Aleksandru Popovskemu:, ki je ljubljanskemu in draminemu občinstvu še posebej, že dobro znan, je bilo postavljanje Majkovskega na oder poseben izziv. Zanj je bila to velika pustolovščina… Posebej je hvaležen je Eduardu Milerju da je vztrajal pri odločitvi za uvrstitev dela Misterij Buffo, ker – ko ga prvič prebereš, razumeš, zakaj ga v gledališčih ne igrajo. Doslej ga je dvakrat na oder postavil Mejerhold – prvič povsem neuspešno, drugič nekoliko boljše.

Dramatske, dramaturške, izpovedne značilnosti tega dela so seveda zgodovinsko pogojene. Dva obraza, dve skrajnosti tega dela – misterij in buffo – izjemno dvigneta raven zahtevnosti besedila in igre, ki je bila napisana po naročilu in ob posebni priložnosti. Majakovski je predvidel angažman – za oder – izjemnega števila igralk in igralcev. Zanimive podrobnosti je v oddaji predstavila dramaturginja in urednica gledališkega lista Darja Dominkuš. V postavitvi Popovskega je angažirana enajstčlanska igralska zasedba. Kako so se s to vsebinsko in izvedbeno redukcijo, pravzaprav zgostitvijo pri študiju in postavitvi igre na oder soočali igralke in igralci, je na novinarski predstavitvi /in v tej oddaji/ pripovedovala Barbara Cerar:

Glasba ima v tej postavitvi pomembno vlogo. Član skupine Foltin Branislav Nikolov, ki je z režiserjem Popovskim pred dvema sezonama sodeloval že pri postavitvi igre Barčica za punčke v Mali drami, pa je posebej podčrtal, da so mu pri oblikovanju glasbene podobe Misterija buffo pomembno pomagali igralci tega izjemnega ansambla ljubljanske Drame.

Po uvodnih tipanjih bolj ali manj v neznano, so glasbeniki namreč začeli proaktivno sodelovati z igralci, ki to glasbo tudi pojejo in to je bila, kot zatrjuje Nikolov, najboljša odločitev. Nastala je neke vrste žanrska glasba za risanke, iskrena in duhovita. Misterij buffo pa je bil očitno izjemno zahteven projekt tudi za scenografa Branka Hojnika.

Igro, zasnovano kot masovko in kot obletniško akademijo Majakovskega ob prvi obletnici oktobrske revolucije so za postavitev na oder SNG Drama Ljubljana pripravili prevajalka ion lektorica Tatjana Stanič, režiser Aleksandar Popovski, ki je z Jelena Mijović tudi avtor priredbe, dramaturginja Darja Dominkuš (asistirala ji je tudi Jelena Mijović), scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, skupina Foltin, ki je izdelal glasbeno podobo, blikovalec luči Milan Podlogar ter asistentka scenografa, kostumografinje in scenografa Urša Vidic, Katja Magister in študijsko Adriana Furlan. Nastopajo pa Janez Škof, Silva Čušin, Tadej Toš (kot gost), Barbara Cerar, Valter Dragan, Bojan Emeršič, Klemen Janežič (novi, mladi član draminega igralskega ansambla), Maša Derganc, Klemen Slakonja, Uroš Fürst in Iva Babić. Nekateri med njimi upodobijo več različnih likov.
V predstavi so uporabili tudi odlomke iz del A.P. Čehova, ki jih je prevedel Milan Jesih in Daniila Harmsa, ki sta jih prevedla Tatjana Stanič in Drago Bajt. Uporabljene so fotografije z vaj, katerih avtor je Peter Uhan.

Štiriintrideseto oddajo Radia KAOS A propos: ob 15h je pripravil, posnel, montiral in realiziral Andrej Pengov, Aljaž Pengov Bitenc pa jo je obdelal za objavo na spletu. Za prihodnjo oddajo, ki bi na sporedu že v četrtek ob 15h, se nam ponuja kar nekaj zanimivih vsebin: od festivalčka, ki prerašča v pravi glasbeni festival posebne vrste Godi-bodi ali pa kakšna posebnost iz muzejske razstave Kolo 5200 let. Morda pa celo kaj tretjega… kdo ve? Četrtek, ko bodo predstavili tudi repertoar za sezono 2013/32014 v SNG Drama Ljubljana, je še zeloooo daleč.