Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, tokrat na – ali vsaj blizu dvanajste Sonice, kjer bodo ob razstavi, ki si jo je moč v Galeriji Equrna ogledovati že od osmega septembra, potekali tudi koncerti, performansi, projekcija filma, pogovori z umetniki in dve okrogli mizi; Dvanajsti Festival Sonica – Vrt, ki ga preganja raj, bo, v glavnem zaradi corona-virusnih okoliščin – drugačen, ko so bili vsi poprejšnji; trije programski sklopi so že mimo, sledijo pa jim umetniške rezidence, vrtni koncerti in razstavi; Vrt kot umetniška oblika in kot raj v svoji najvišji obliki bosta tematska okvira festivala. Podrobneje smo se o festivalu, ki ga danes predstavljajo javnosti in katerega glavni program se začne prihodnji torek, pogovarjali z vodjo festivala gospo Nejo Tomšič, akademsko slikarko. Izhodišče za temo omenjene razstave in v nadaljevanju tudi festivala kot celote, so, kot navajajo organizatorji v novinarskih gradivih, zapisi Dereka Jarmana, v katerih loči med bujnim in nadzorovanim vrtom in v katerih vrt razume kot celostno umetniško obliko, ki je obenem kraj, proces in miselno stanje. Tudi letošnji festival je zasnovan v obliki vrta. V nepredvidljivih časih iščemo vztrajnost in obilje, v času zatišja smo ponudili umetniške rezidence in iskali oblike javnih dogodkov, ki bi lahko obstale kljub samoizolaciji in drugim omejitvam. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Poletna bera Cankarjeve založbe
|
V poletnih mesecih je pri Cankarjevi založbi izšlo sedem knjižnih novosti: dve izvirni in pet prevodnih del. Predstavila sta jih urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov. Uvodna predstavitev je pripadla Avtorju Milanu Deklevi, ki je svoje izvirno delo Zaplešiva, Dante, predstavil z besedami urednika, ki med drugim o protagonistki knjige pove: »Ker iz puščave ni mogla ustvariti raja, jo je preoblikovala v rajanje človeške minljivosti.« To je zgodba o umetnici, nekoč priznani plesalki, ki si na steno zapuščene hiše nariše občinstvo, v kateri in pred katerim ustvarja ter preko svojih spominov devetih desetletij hkrati prepoveduje tudi o zgodovini Amerike. Janko Petrovec zaradi vseh obveznosti žal ni uspel prisostvovati tiskovni konferenci in je zato njegov prevod romana Marca Missirolija Zvestoba predstavil urednik. Roman je bil leta 2019 med petimi finalisti za najpomembnejšo italijansko književno nagrado strega ter osvojil nagrado strega giovani 2019. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Turandot – sodobni mjuzikel v MGL, kjer zmaga ljubezen
|
V torek nas je ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega presenetila z vabilom v Gaj Lili Novy, na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer so predstavili jutrišnjo premiero na Velikem odru. V četrtek se ima torej zgoditi pravljični mjuzikel Turandot, ki je nastal po literarni predlogi Jere Ivanc in v sodelovanju z avtorjem glasbe Larnom Poličem Zdravičem, v režiji Jane Menger; Pri njegovem ustvarjanju so sodelovali dramaturginja Eva Mahkovic, koreografka Maja Delak, lektor Martin Vrtačnik in asistentka koreografke Veronika Valdes; Za likovno podobo so poskrbeli scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zvočno kuliso pa so odgovorni tudi korepetitor Jože Šalej, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš. Če si za ta tekstovni del tega prispevka sposodimo besedilo, kot so ga pripravili v gledališču, ponovimo, da je Turandot kraljica v daljni neimenovani deželi; Je lepa, pametna in pravična, vlada dobro in njena dežela je uspešna; Vendar pa obstaja težava: Turandot ni več zelo mlada in se še kar noče poročiti. Namesto da bi rodila naslednika, posvaja zavržene sirote. Utrujena od nenehnega pritiska svoje matere priseže, da se bo poročila z moškim, ki je bo vreden: s tistim, ki bo prestal preizkušnjo, ki mu jo pripravi, s tistim, ki bo premagal njene ubijalske avtomate in na koncu rešil tri uganke ter tako dokazal svojo fizično in intelektualno sposobnost. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Malo več kot šestdeset minut za ogled kar Treh milijonov – minut v Studiu MGL
|
V sredo so v Mestnem Gledališču Ljubljanskem priredili tiskovno konferenco za prvo premiero v letošnji sezoni, ki bo tokrat prirejena v studiu gledališča v torek, 8. septembra 2020. Predstava, ki jo je režirala Barbara Hieng Samobor, je nastala po filmskem scenariju španskega scenarista Joséa Cabeze. To je Netflixov film, najbolj gledana španska stvar v zadnjih nekaj sezonah. Glede na to, da je tekst sodoben se je Hieng Samobor odločila za, kar sama po navdihu iz glasbe poimenuje, transponacijo. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Požigi v ljubljanski Drami – uvod v Lebdenje
|
Nocoj in jutri, torej v petek, četrtega in v soboto, petega septembra, bo ljubljanska Drama s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi slavnostno obeležila začetek sezone 2020-2021, imenovane Lebdenje. Uprizoritev režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, je postavljena na Veliki oder; Enaindvajset likov oblikujejo Pia Zemljič, gostja Nataša Keser, novi član ansambla Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof; Trem igralkam, eni v alternaciji in šestim igralcem sta naloženi po dve vlogi; Drama je obsežno delo; napovedujejo, da bo predstava trajala dlje kot štiri ure in pol; Požige je v okviru priprav na diplomsko delo na dveh študijskih smereh (prevajanje, dramaturgija) prevedla Eva Mahkovic, dramaturg pa je Tibor Hrs Pandur, ki je za gledališki list pripravil obsežen esej z mnogimi, tako za občinstvo kot strokovno javnost, pomembnimi informacijami in pojasnili. Avtorica scenografije je Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel, lektorica pa Tatjana Stanič; študijska asistenta sta Jaka Smerkolj Simoneti za režijo in Sara Slivnik za scenografijo. Predstava se za razliko od običajnih večernih ur začenja že ob šestih popoldne; ima namreč dva odmora in traja dobre štiri ure. Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu
|
Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub – uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Slikanice; šest novih za začetek predšolske in šolske jeseni.
|
Po koronskem super premoru in po še pravočasni vrnitvi v kaotično življenje smo v studio Radia KAOS povabili Ireno Matko Lukan, urednico otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi. Predstavila je tri nove knjige iz zbirke Čebelica, dve veliki slikanici ter novo knjigo iz zbirke Trio Golaznikus; Vse to še preden otroci znova sedejo, upajmo, da bo s tem šlo vse po načrtih, v šolske klopi. Z Andrejem Pengovom Bitencem sta predstavila najprej Preglovega Fanta, ki lepo pozdravlja, ilustriral ga je Marjan Manček, nadaljevala pa sta z Diverzanti in Izdajalci Andreja E Skubica in ilustracijami Tanje Komadina – šesto knjigo v priljubljeni seriji Trio Golaznikus, navihancev da malo takih, ki tokrat pred pozidavo rešijo otroško igrišče; V pospešenem tempu sta se lotila še dvesto let starih Dogodivščin male miške, besedila Celie Thaxter, ki ga je prevedla Marjana Kobe, ilustrirala pa Ana Zavadlav. Potem sta v predstavitvenem tonu napletla še nekaj o sijajni pripovedi o Marku, ki na belem konju jaše, ki je svojo prvo izdajo izpod peresa in barvnih svinčnikov Toneta Pavčka in Ančke Gošnik Godec doživela že pred šestintridesetimi leti pri založbi Borec; Z zgodbo o levu mladinske pisateljice Jane Milčinski, so pri Mladinski knjigi zaznamovali stoto obletnico njenega rojstva, slikanico je ilustrirala Maša Kozjek; Na zadnje sta se Andrej Pengov in Irena Matko Lukan pogovorila še o veliki poetični slikanici o smrti in malem Egonu, z naslovom Za vedno, ki pripoveduje o smrti očeta, s katero se mora Egon kot otrok soočiti; Napisal jo je nemški avtor mlajše srednje generacije Kai Lüftner, prevedla jo je Alenka Veler, ilustrirala pa Katja Gehrmann. Vabljeni k ogledu pogovora, ki ga je za objavo pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →