Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub – uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Slikanice; šest novih za začetek predšolske in šolske jeseni.
|
Po koronskem super premoru in po še pravočasni vrnitvi v kaotično življenje smo v studio Radia KAOS povabili Ireno Matko Lukan, urednico otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi. Predstavila je tri nove knjige iz zbirke Čebelica, dve veliki slikanici ter novo knjigo iz zbirke Trio Golaznikus; Vse to še preden otroci znova sedejo, upajmo, da bo s tem šlo vse po načrtih, v šolske klopi. Z Andrejem Pengovom Bitencem sta predstavila najprej Preglovega Fanta, ki lepo pozdravlja, ilustriral ga je Marjan Manček, nadaljevala pa sta z Diverzanti in Izdajalci Andreja E Skubica in ilustracijami Tanje Komadina – šesto knjigo v priljubljeni seriji Trio Golaznikus, navihancev da malo takih, ki tokrat pred pozidavo rešijo otroško igrišče; V pospešenem tempu sta se lotila še dvesto let starih Dogodivščin male miške, besedila Celie Thaxter, ki ga je prevedla Marjana Kobe, ilustrirala pa Ana Zavadlav. Potem sta v predstavitvenem tonu napletla še nekaj o sijajni pripovedi o Marku, ki na belem konju jaše, ki je svojo prvo izdajo izpod peresa in barvnih svinčnikov Toneta Pavčka in Ančke Gošnik Godec doživela že pred šestintridesetimi leti pri založbi Borec; Z zgodbo o levu mladinske pisateljice Jane Milčinski, so pri Mladinski knjigi zaznamovali stoto obletnico njenega rojstva, slikanico je ilustrirala Maša Kozjek; Na zadnje sta se Andrej Pengov in Irena Matko Lukan pogovorila še o veliki poetični slikanici o smrti in malem Egonu, z naslovom Za vedno, ki pripoveduje o smrti očeta, s katero se mora Egon kot otrok soočiti; Napisal jo je nemški avtor mlajše srednje generacije Kai Lüftner, prevedla jo je Alenka Veler, ilustrirala pa Katja Gehrmann. Vabljeni k ogledu pogovora, ki ga je za objavo pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Želka raztresli po travi na Žalah; tri leta potem, ko je Peco, ljubljanska legenda, premagal infarkt.
|
Drugi avgustovski ponedeljek so nekateri glavni slovenski časopisi objavili v prepoznavnem Brecljevem slogu napisano besedilo v spomin Želku Peliconu – Pecotu, legendi ljubljanskega Kulturno umetniškega društva dr_France Prešeren v Trnovem. Pomislil sem: znova nek Markov štos, sicer na robu običajnega ali če hočete – normalnega, pravzaprav tega in tistega, kar večinoma mislimo, da je normalno, kadar ni vsakdanje – kot je večina njegovih ustvarjanj – in za katerega sta se z Želkom najbrž dogovorila, da na ta način opozorita na kak zaplet ali krivico; Dnevniška besedila Brecelj pogosto podpisuje kot Barko Mrecelj; Tokrat se je podpisal s pravim imenom; to je bil prvi znak, da gre tokrat morda zelo zares. Brecljev »In memoriam« Želku Peliconu so potem zares objavili (in ne zgolj povzeli, kot je bila njegova skromna želja), vsi »prevladujoči« tiskani mediji, nekateri drugi pa so povzeli bistveno; Še vedno ga lahko v celoti in v izvirniku preberete na povezavi https://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=30088. Trajalo je nekaj dni, da sem dejstva uspel preveriti v pogovoru z Markom Brecljem osebno. Ne da bi ga podrobneje spraševal, sem ga, tako mimogrede razumel, da tudi on ni v najboljši kondiciji in da z zdravjem ne prekipeva in da je pogosto na cevkah in cevčicah. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Doprsni kip dr. Janeza Stanovnika v Valvazorjem parku, ob Grobnici narodnih herojev; »Vsi ljudje so rojeni enaki…«
|
Po prireditvi na Kongresnem trgu so v torek, 4_avgusta, kot smo že poročali, v Valvazorjevem parku v aleji ob grobnici narodnih herojev in ob spomenikih Stanetu Kavčiču in dr_Jožetu Bučarju odkrili doprsni kip dr_Janezu Stanovniku. Slavnostno govornici sta bili nekdanja ljubljanska županja, tudi častna meščanka Ljubljane Ana Nuša Kerševan in predsednica ljubljanskega odbora ZZB NOB Julka Žibert, ki sta z županom Zoranom Jankovićem in članom Stanovnikove družine, ob sodelovanju avtorja skulpture akademskega kiparja Metoda Frlica kip tudi uradno odkrili. Objavljamo posnetek tega dogodka, kot nam ga je ob sodelovanju MO Ljubljana posredovala Kabelska TV Medvode, ki podpisuje produkcijo posnetka in kjer so pripravili scenarij priložnostnega programa, v katerem so sodelovali tudi harmonikar Branko Sladič, baritonist Jure Počkaj in povezovalka Bernarda Žarn. Žal je posnetek tega, ki smo ga pridobili od producenta, nepopoln, saj je – najbrž zaradi tehničnih razlogov in vremenskih okoliščin, v katerih je dogodek potekal – prišlo do izpada približno 4 minute govora gospe Kerševan. Za to dolžino smo del video posnetka v post-postproducijski obdelavi skrajšali. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Ljubljana domala znova v ilegali,… Svobodi, mestnim nagrajencem in dr. Janezu Stanovniku v čast.
|
Na prireditvi s katero so vsem corona-virusnim zagatam navkljub četrtega avgusta na Kongresnem trgu vendarle uspeli, sicer manj pompozno kot običajno in ob spremenjenem protokolu slavnostne seje MS MOL, povsem dostojno počastili praznik Ljubljane, 75-letnico osvoboditve in zmage nad nacizmom in fašizmom; Podelili so častne nazive, nagrade in plakete glavnega mesta, kar se običajno zgodi na 9_maja ob prazniku Ljubljane ter se v nadaljevanju slavnosti tega dne z odkritjem doprsnega kipa v Valvazorjevem parku, ob Grobnici narodnih herojev poklonili dr_Janezu Stanovniku, ki bi na ta dan praznoval osemindevetdeseti rojstni dan. Nosilec prvega dogodka in v formalnem smislu tudi glavni organizator je bil Glavni odbor ZZB NOB; Z nagovori so ga obeležili predsednik borčevske organizacije Marijan Križman, župan Zoran Janković in letošnja dobitnika najvišjega ljubljanskega priznanja častni meščan, meščanka dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in dr_Jože Mencinger. V dokaj formalno oblikovanem priložnostnem programu so nastopili Partizanski pevski zbor pod vodstvom Iztoka Kocena, baritonist Jure Počkaj, harmonikar Branko Sladič in pihalni kvintet Slovenske vojske ob podpori – mrkemu vremenu navkljub – dobro razpoloženega bobnarja. Prireditev je povezovala, kot veleva mestna tradicija, simpatična Bernarda Žarn. Ko smo v torek popoldne objavili zapis o napovedanih dogodkih na Kongresnem trgu in ob Grobnici narodnih herojev in ko smo poobjavili intervju z dr. Janezom Stanovnikom, posnet pred tremi leti, smo obljubili tudi objavo posnetkov obeh dogodkov. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Zaradi pandemije zapoznelo praznovanje Ljubljane, ki jo medvojna žica ter novodobne ograje in covid-19 utrjujejo v herojski drži upornega in svobodnega, odprtega mesta.
|
Spoštovane in cenjeni; To je Radio KAOS, tokrat z delčkom programa, ki bi moral biti na sporedu že pred tremi meseci v okviru sporeda Radia KRIČAČ; No, s kakšnim dnevom zamika – vse to zaradi pandemije, kakopak! Pred petimi tedni je namreč ljubljanski župan Zoran Janković po dolgem obdobju nepojavljanja v javnosti, na novinarski konferenci zapiranje središča prestolnice ob proslavi v počastitev dneva državnosti ocenil za pretirano in nerazumljivo; Hkrati je napovedal nadomestno proslavo, ki se je, pravzaprav, ki sta se, saj sta bili kar dve, v dokaj nenavadnih okoliščinah o katerih bomo morda kaj več pisali jutri in v prihodnjih dneh, zgodili danes pozno popoldne in nocoj; Večjo, recimo ji glavna – prireditev, se je pozno popoldne odvila na Kongresnem trgu in katere nosilec je bil Glavni odbor ZZB NOB, so z nagovori obeležili predsednik borčevske organizacije Marjan Križman, župan Zoran Janković in letošnja dobitnika najvišjega ljubljanskega priznanja častni meščan, meščanka dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in dr_Jože Mencinger; To je bila hkrati priložnost, da so letošnjim mestnim lavreatom priznanja, plakete in imenovanja tudi dejansko izročili. Nekaj pred dvajseto uro pa so v aleji ob grobnici narodnih herojev in ob spomenikih Stanetu Kavčiču in drJožetu Bučarju odkrili doprsni kip dr_Janezu Stanovniku, ki bi na današnji dan praznoval 98-i rojstni dan; Ob tej priložnosti sta govorili nekdanja ljubljanska županja in častna meščanka Ana Nuša Kerševan in predsednica ljubljanskega odbora ZZB NOB Julka Žibert, ki sta z županom Zoranom Jankovićem in članom Stanovnikove družine, ob častnem pozdravu gardistov slovenske vojske skulpturo, ki je delo akademskega kiparja Metoda Frlica tudi uradno odkrili. Pričakujemo, da bomo v prihodnjih dneh, potem, ko nam bo producent obeh dogodkov in nosilec prenosov posredoval postprodukcijsko urejene posnetke obeh dogodkov video zapis prvega in drugega, ki ju je kar dodobra navlažil poletni dež, v integralni obliki tudi objavili. Še pred objavo teh posnetkov pa poobjavljamo nekoliko skrajšani intervju z dr. Janezom Stanovnikom, ki sva ga pred tremi leti na njegovem domu v Trnovem za Radio KRIČAČ posnela novinarski kolega Marjan Rogelj in Andrej Pengov, ki podpisujem tudi ta prispevek, v katerem smo uporabili posnetke s obeh mikrolokacij še pred začetkom obeh današnjih dogodkov. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
A propos: Kultura in turizem; Gledališče kot turistični prevrat na Mljetu in v Kostanjevici na Krki.
|
To je peta oddaja iz letošnjega niza devetih, s skupnim naslovom A propos: Kultura in turizem; Pripravili smo jo tudi v upanju, da jo bomo uspeli realizirati s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega javnega medijskega razpisa; Končno se nam je uspelo »prebiti« do programskega termina v katerem bo naš, že pred časom večkrat napovedani sogovornik Matjaž Berger, režiser in direktor Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta.
Razlogov, da ta pogovor uvrščamo v program šele sedaj, posneli smo ga namreč že sredi maja, ko so se zaiskrile prve napovedi o rahljanju protiepidemijskih ukrepov, je več; Glavni je, da je zdaj že zagotovo, da gledališča znova obujajo svojo »proizvodnjo«, novomeški APT z igro, ki je, če smo avtorje dobro razumeli, pravzaprav gledališki melodramatični performans o strasti, ki je hkrati brez (klasičnega gledališkega) odra, odrski esej o tistem, kar v človeku vzpostavlja teror. Kar ga »dela« terorista in vse tisto, kar ga hkrati onemogoča kot človeka s takšnim značajem, kaj šele v njegovi tovrstni potencialni ali uresničeni samopotrditvi. Še preden smo predstavo Talka Paula Claudela, Jacquesa Lacana, Matjaža Bergerja in še vseh drugih njenih soustvarjalcev slišali, ja, in videli, bi bilo preveč reči, da gre zagotovo za tovrstno razpiranje človeka in njegove teroristične biti a z ugibanjem najbrž nismo daleč od tega; Torej Talka je glavni razlog, da pogovor z Bergerjem objavljamo šele zdaj; Takrat sva ga – po uvodnem pozdravu, seveda – začela tisti dan še vedno z zelo aktualnim vprašanjem o gledališču v pandemijski zaklenjenosti in takoj nato preskočila, morda bolje – poskusila sva se usidrati – blizu glavnega naslova te oddaje: Kultura in turizem, opirajoč se na izkušnjo, ki smo jo priobčili v eni od prejšnjih oddaj, ko smo obiskali Dolenjski muzej, ki je APT-jev sosed. Tik pred prepovedjo vseh dejavnosti, tudi umetniških, seveda kak teden dni prej, je bila v Anton Podbevšek teatru zelo odmevna premiera Muzikofilije. Kaj se je dogaja potem in kako potekajo stvari zdaj (ko smo bili še sredi maja) nas je najprej zanimalo? Nadaljujte z branjem →