Teden dni po predstavitvi repertoarja za sezono 19/20, ki so jo predzadnjega maja pripravili na Velikem odru, nas je v studiu obiskala direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega gospa Barabara Hieng Samobor; Posnetek pogovora o novi sezoni smo pripravili posebej za poletni spored Radia KAOS; Čez nekaj dni pa bomo objavili tudi avtentični video zapis omenjene predstavitve v gledališču, ki mu bo dodan posebej za ta namen pripravljen direktoričin uvod. Pogovor smo začeli z vprašanjem o obsegu repertoarja nove sezone, ki bo tokrat uprizorjen na domačih deskah – Velikem odru in Mali sceni ter dveh odrih Cankarjevega doma – v Gallusovi in Štihovi dvorani. Pričakovali bi, da bo število premier tako, kot je za sezone v MGL (in tudi nekaterih drugih slovenskih gledališčih) običajno – dvakrat po šest predstav za vsakega od obeh odrov; Vendar, ne; Novih predstav, premier torej, bo več, skupaj trinajst, že v uvodnem delu pogovora pove Barbara Hieng Samobor. Naj ponovimo, da je bil ta pogovor posnet prve dni junija, ko je bil v neredigirani obliki tudi prvič objavljen in v mesecu, ko se je v Mestnem gledališču ljubljanskem, preden so se odpravili na dopuste, zgodilo še marsikaj. Ne le že omenjena premiera igre Izkoristi in zvrzi me Ize Strehar in Gregorja Grudna, ki čaka na septembrski niz ponovitev in ko bosta že sredi tega, še vedno poletnega meseca na sporedu že prvi premieri nove sezone tako na Velikem odru kot na Mali sceni. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
TŕNOVfest so začeli Luna v Mlaju, Hamovi častilci ljubezni in Buržuazija
|
Po daljšem premoru smo se ob prvem avgustovskem Mlaju znova prebili na tokrat dobro varovano dvorišče, kjer je še ne tako davno nazaj – če nam dve leti in nekaj čez ne pomeni kaj več kot poltretje leto izgubljenega časa – kraljevala živahna ustvarjalnost udov KUDa dr_France Prešeren. Ob vsej ustvarjalnosti in prerobati kakofoniji v medsebojnih in zunanjih komunikacijah jim je uspelo pridelati kar nekaj neporavnanih obveznosti, kar so poslovno domiselni in nepremičninsko spretni – doslej že dodobra udomačeni – Ukrajinski Kozaki, kot se je imenovala njihova nekdanja glasbena skupina, sicer poslovnežev iz podjetja Don-Sol, uspeli preoblikovati v Center slovanskih kultur, tudi z imenom našega največjega pesnika; Zgodba v formalnem smislu še ni končana, saj prejšnji Kudovci trdijo, da so jih »ta-novi« opetnajstili, »ta-novi« pa terjajo poplačila za dejanske in morda tudi domnevne dolgove in izgubo; Zato se vzajemno… ne vzajemno – medsebojno tožarijo; Način, kako zbrati dovolj cvenka, da bi bil izhod zmagovalen za obe strani je morda prav odločitev, da se ne opusti odmevnih – zvečine glabenih – nastopov v za kaj takega tradicionalnem festivalskem avgustu. To bi bila, če bi še vedno imeli Trnfest, že 28_njegova različica, tako pa je bila lanska 27_zadnja, letos pa imajo prav tam, po Prešernovo – v kraju nesrečnega imena, prvo izvedbo TŕNOVfesta; Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, ko je nastopil prvi avgustovski mlaj (še eden nas bo »osvetlil« prav ob koncu TŕNOVfesta), so nas v domačo glasbeno sceno uvedli gospod Šalehar in njegovi častilci ljubezni: Hamo & Tribute 2 Love (Nekateri to zadnjo besedo napišejo z minuskulo; Zakaj že? Če ne drugega, izpade šlampasto). Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Nova sezona bo ena sama Ljubezen. Delili jo bodo. Sebi, občinstvu, tudi najmlajšim. V Drami in zunaj nje.
|
Zakaj sploh pripravljajo program že zdaj za leto 2021, se pravi za sezono po tej, s katero začenjajo to jesen, ko pa ni gotovo, da bo tole sploh še stalo? Mislim, da bo še stalo, pove Igor Samobor v tej oddaji, ki je bila posneta že sredi junija, pa tudi, če stavba Drame takrat ne bi bila uporabna, morajo program pripravit; Če ne zaradi drugega, zaradi načina financiranja, ki je zamejeno s tekočim letom, sezone pa so oblikovane od septembra do julija; Nova sezona bo sezona ljubezni; Za ponazoritev tega vsebinskega podčrtaja so izbrali misel Arthurja Rimbauda, ki je pred skoraj stoletjem in pol izjavil, da če hoče imeti ljubezen prihodnost, jo je treba na novo izumiti;
Naslov sezone je torej Ljubezen; Zakaj že? Ravnatelj odgovarja: Po zgledu na poezijo gre tudi tu za zbirko gledaliških predstav; Ljubezen v njenih mnogoterih različnostih; na primer tudi kot nasprotje strahu, ki je prevladujoče čustvo sedanjega časa, ko tudi zaradi strahu branimo človeštvo in s tem nadaljevanje vrste. In ljubezen je tudi orodje. Ja, pove Samobor, pravzaprav je edina, ki bi lahko uravnotežila, omejila, izničila, premagala strah… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Z Izkoristi in zavrzi me v novo sezono
|
Kot zadnja premiera v letošnji sezoni Mestnega gledališča Ljubljanskega na mali sceni je bila predstavljena dramamedija Ize Mlakar, Izkoristi in zavrzi me – drama o najstnikih, ki na nek način, še najbolj podobno tistemu turističnemu, sprejmejo in vzamejo vse od posameznika, ki naj bi bil njihov prijatelj in ga potem zavržejo. Besedilo je nastalo v okviru projekta Mestnega gledališča Ljubljanskega Rezidenčno avtorstvo, režiser je Gregor Gruden. Ustvarjanje besedila pa je potekalo kar stresno, saj se je njegova avtorica prvič znašla v poziciji, ko ni pisala po lastnem vzgibu. Vesela pa je bila sodelovanja z Gregorjem Grudnom. Gregor Gruden, sicer član igralskega ansambla MGL se je tokrat preizkusil prvič kot režiser. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Slovenska umetnost prek meja; V Slovenskem domu Bazovica na Reki.
|
Ko smo pred tedni spremljali slovenske udeležence abonmaja Piranski zaliv na njihovi poti na Schwabovo predstavo Predsednice v Hrvaški kulturni dom na Sušaku, nad Reko, sta nam glavni sogovornici Helena Grahek iz Slovenskega mladinskega gledališča in Ana Miljanović iz reškega HNK Ivana pl.Zajca povedali, da so bili svoj čas med abonenti tudi člani Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. To je bil samo eden od povodov, da smo dlje časa vztrajali pri pripravi in se z njihovim vodstvom dogovarjali za obisk naše ekipe na reškem naslovu Podpinjol 43, kjer na prekrasni lokaciji z lepo urejenim vrtom, prireditvenim prostorom, baliniščem in prelepo vilo nad glavnim kvarnerskim pristaniščem domuje ta kulturna, izobraževalna in narodnostna inštitucija Slovencev na tem delu sosednje Hrvaške; Zgodovina Slovencev in slovenstva je tudi s tem delom jadranske obale in njenega zaledja povezana z znanimi imeni iz naše kulture, če omenimo zgolj dve – Primoža Trubarja in Janeza Trdino; Tudi v modernih časih so ti kraji dali marsikatero znamenito ime, pomembno za slovensko kulturo in umetnost ter za znanost in raziskovanje, pa za gospodarski razvoj tega področja tudi. Skupina Slovencev je novembra, zdaj že davnega leta 1947 spoznala, da so potreba po, kot so zapisali v ustanovnih dokumentih, »negovanju elementov slovenske kulture, tradicije in jezika postali neobhodno dejstvo družbenega življenja na Reki«; Z namenom ohranjanja jezika in kulture svoje domovine so torej ustanovili kulturno društvo “Bazovica”; Poimenovali so ga po slovenskemu kraju blizu Trsta, v spomin na prve slovenske žrtve fašističnega nasilja; Danes društvo šteje okrog 1350 članov, od katerih je 126 aktivnih v vsaj eni od desetih ustvarjalnih, izobraževalnih ali rekreativnih skupin, med njimi je mešani pevski zbor z najdaljšo tradicijo, saj deluje neprekinjeno že od ustanovitve. Ob zboru delujejo še: dramsko-recitatorska, folklorna, planinska, plesna, fotografska, glasbena, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, mladinska in likovna skupina. S tajnico društva nadvse prijetno sogovornico, profesorico, gospo Evo Ciglar smo se, kljub našemu vztrajanju, da jih obiščemo še pred dopusti, ko je njihova aktivnost v polnem zagonu, končno le uspeli uskladiti, da pridemo na njihovo sklepno prireditev, s katero skušajo ohranjati staro navado, da se ob zaključku sezone zberejo na društvenem vrtu, kjer pripravijo kulturno-zabavni večer. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos, gledališče, jezik, Kultura, Slovenci po svetu, Slovensko kulturno društvo, zamejci
Z Igorjem Samoborom o okroglem(?), šestem, Drama Festivalu. Za počitniško in splošno rabo.
|
Poslušate Radio in gledate KAOS… To je torej Rrrradio KAOS. Pred skoraj natančno dvema mesecema se je v glavni glumaški hiši v deželi začel okrogli, že šesti Drama Festival, ki se je v šestih dneh zatem tudi zelo uspešno končal. Zakaj okrogli, ko pa je bil šele (ali pač že) šesti, saj to ni neka okrogla obletnica? Morda zato, ker bo prihodnji, sedmi bolj špičast. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih!
|
Tokrat smo se, kot napovedujemo že vsaj dva tedna, z oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja odpravili v italijansko Gorico, v Kulturni dom Slovencev, živečih in ustvarjajočih takoj prek naše zahodne meje, na njenem severnem, v dobršnem delu tudi furlanskem delu; Tja smo se odpravili s sodelavcem Andrejem Kokotom, ki je za uvod pripravil v daljno zgodovino teh krajev segajočo napoved pogovora z Igorjem Komelom, ravnateljem Kulturnega doma Gorica; Takole je zapisal:
Ko je Vasja Klavora v knjigi Kraljeva gora v šestem stoletju poslal Langobarde na njihov dolgi osvajalski pohod proti današnji Vipavski dolini, se je njihov kralj Albion nekje nad Godovičem povzpel, kot zapiše avtor, na goro in se zazrl po dolini, ki si jo je, kot priča zgodovina, pokoril v celoti; Mesto za mestom; Albion ni vedel, da bosta po mnogih stoletjih, po velikih selitvah narodov, snovanju srednjeveških držav in dveh svetovnih vojnah, zraven, tam čisto blizu njegovega pogleda dve Gorici. Stara v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji; Vasja Klavora je bil leta 2016 skupaj z našim sogovornikom Igorjem Komelom proglašen za Primorsko osebnost leta. Igor Komel vodi Kulturni dom Gorica od leta 1987; Tik ob štiri leta prej zgrajeni telovadnici, so ga odprli leta 1981. V vseh letih delovanja je postal sotočje treh kultur: slovenske, italijanske in furlanske. Na to, pravi Komel, so zelo pozorni tudi pri snovanju svojega programa. Nadaljujte z branjem →