Uredništvo

Zakaj sploh pripravljajo program že zdaj za leto 2021, se pravi za sezono po tej, s katero začenjajo to jesen, ko pa ni gotovo, da bo tole sploh še stalo? Mislim, da bo še stalo, pove Igor Samobor v tej oddaji, ki je bila posneta že sredi junija, pa tudi, če stavba Drame takrat ne bi bila uporabna, morajo program pripravit; Če ne zaradi drugega, zaradi načina financiranja, ki je zamejeno s tekočim letom, sezone pa so oblikovane od septembra do julija; Nova sezona bo sezona ljubezni; Za ponazoritev tega vsebinskega podčrtaja so izbrali misel Arthurja Rimbauda, ki je pred skoraj stoletjem in pol izjavil, da če hoče imeti ljubezen prihodnost, jo je treba na novo izumiti;

Naslov sezone je torej Ljubezen; Zakaj že? Ravnatelj odgovarja: Po zgledu na poezijo gre tudi tu za zbirko gledaliških predstav; Ljubezen v njenih mnogoterih različnostih; na primer tudi kot nasprotje strahu, ki je prevladujoče čustvo sedanjega časa, ko tudi zaradi strahu branimo človeštvo in s tem nadaljevanje vrste. In ljubezen je tudi orodje. Ja, pove Samobor, pravzaprav je edina, ki bi lahko uravnotežila, omejila, izničila, premagala strah… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Kot zadnja premiera v letošnji sezoni Mestnega gledališča Ljubljanskega na mali sceni je bila predstavljena dramamedija Ize Mlakar, Izkoristi in zavrzi me – drama o najstnikih, ki na nek način, še najbolj podobno tistemu turističnemu, sprejmejo in vzamejo vse od posameznika, ki naj bi bil njihov prijatelj in ga potem zavržejo. Besedilo je nastalo v okviru projekta Mestnega gledališča Ljubljanskega Rezidenčno avtorstvo, režiser je Gregor Gruden. Ustvarjanje besedila pa je potekalo kar stresno, saj se je njegova avtorica prvič znašla v poziciji, ko ni pisala po lastnem vzgibu. Vesela pa je bila sodelovanja z Gregorjem Grudnom. Gregor Gruden, sicer član igralskega ansambla MGL se je tokrat preizkusil prvič kot režiser. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Poslušate Radio in gledate KAOS… To je torej Rrrradio KAOS. Pred skoraj natančno dvema mesecema se je v glavni glumaški hiši v deželi začel okrogli, že šesti Drama Festival, ki se je v šestih dneh zatem tudi zelo uspešno končal. Zakaj okrogli, ko pa je bil šele (ali pač že) šesti, saj to ni neka okrogla obletnica? Morda zato, ker bo prihodnji, sedmi bolj špičast. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pred tednom dni je v urednštvo Radia KAOS med dobrimi desetimi ducati sporočil prišlo tudi tole: »Danes in jutri (četrtega in petega julija, to je v dneh, ko so slavile ZDA nacionalni praznik, opp) poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani Svetovni kongres slovenskih fizikov«; To je bila neke vrste znanstvena konferenca slovenskih fizikov, ki delujejo po svetu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko so se srečali s študenti fizike in njihovimi učitelji ter izmenjali izkušnje, poglede in predstavili svoja (in skupna) znanstvena spoznanja in dosežke iz okolij, to je univerz in institutov v tujini, kjer delujejo. Na – že po naslovih – zanimivih nastopih in predavanjih so kot nosilci ali sodelujoči v posameznih znanstvenih raziskavah in projektih sodelovali raziskovalci nekaterih zelo različnih in spet drugih precej sorodnih znanstvenih disciplin in ved: Mirjam Cvetič, University of Pennsylvania, Uroš Seljak, University of California at Berkeley, Anže Slosar, Brookhaven National Laboratory, Sašo Grozdanov, MIT, Andrej Košmrlj, Princeton University, Jure Dobnikar, University of Cambridge, Brigita Urbanc, Drexel University, Gašper Tkačik, IST Austria, Aljaž Godec, Max-Planck-Institute for Biophysical Chemistry, Tilen Potisk, University of Bayreuth, Gregor Cevc, The Advanced Treatments Institute, Andrej Vilfan, Max-Planck-Institute for Dynamics and Self-Organization, Tara Nanut, EPFL, Saša Bajt, DESY, Jure Demšar, Johannes Gutenberg University Mainz, Anton Potočnik, IMEC, Matjaž Gomilšek, Durham University, Andrej Prša, Villanova University, Mark Žagar, Vestas Wind Systems A/S, Aleksander Drenik, Inštitut za fiziko plazme Max Planck in Miha Pelko, BMW München (navedeni po zaporedju predavanj na srečanju) ter Gašper Kokot, NWU / Argonne National Laboratory. Udeležba na srečanju je (bila) brezplačna (glede na stanje v slovenski znanosti, je bil to pomemben podatek), so zapisali organizatorji ter dodali, da so slovenski fiziki in fizičarke po svetu raziskovalno močno vpeti v mednarodni prostor, številni pa so se odmevno uveljavili tudi na tujih univerzah in institutih; Srečanje, ki so ga izkoristili tudi za intenziviranje stikov z raziskovalnimi skupinami, je bilo posvečeno 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ob njegovem glavnem namenu – predstavitvi vrhunskih znanstvenih dosežkov slovenski strokovni javnosti, je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju in spodbujanju znanstvenega in visokošolskega sodelovanja, ki vključuje izmenjavo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev v okviru obstoječih programov (npr. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki