Pred tednom dni je v urednštvo Radia KAOS med dobrimi desetimi ducati sporočil prišlo tudi tole: »Danes in jutri (četrtega in petega julija, to je v dneh, ko so slavile ZDA nacionalni praznik, opp) poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani Svetovni kongres slovenskih fizikov«; To je bila neke vrste znanstvena konferenca slovenskih fizikov, ki delujejo po svetu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko so se srečali s študenti fizike in njihovimi učitelji ter izmenjali izkušnje, poglede in predstavili svoja (in skupna) znanstvena spoznanja in dosežke iz okolij, to je univerz in institutov v tujini, kjer delujejo. Na – že po naslovih – zanimivih nastopih in predavanjih so kot nosilci ali sodelujoči v posameznih znanstvenih raziskavah in projektih sodelovali raziskovalci nekaterih zelo različnih in spet drugih precej sorodnih znanstvenih disciplin in ved: Mirjam Cvetič, University of Pennsylvania, Uroš Seljak, University of California at Berkeley, Anže Slosar, Brookhaven National Laboratory, Sašo Grozdanov, MIT, Andrej Košmrlj, Princeton University, Jure Dobnikar, University of Cambridge, Brigita Urbanc, Drexel University, Gašper Tkačik, IST Austria, Aljaž Godec, Max-Planck-Institute for Biophysical Chemistry, Tilen Potisk, University of Bayreuth, Gregor Cevc, The Advanced Treatments Institute, Andrej Vilfan, Max-Planck-Institute for Dynamics and Self-Organization, Tara Nanut, EPFL, Saša Bajt, DESY, Jure Demšar, Johannes Gutenberg University Mainz, Anton Potočnik, IMEC, Matjaž Gomilšek, Durham University, Andrej Prša, Villanova University, Mark Žagar, Vestas Wind Systems A/S, Aleksander Drenik, Inštitut za fiziko plazme Max Planck in Miha Pelko, BMW München (navedeni po zaporedju predavanj na srečanju) ter Gašper Kokot, NWU / Argonne National Laboratory. Udeležba na srečanju je (bila) brezplačna (glede na stanje v slovenski znanosti, je bil to pomemben podatek), so zapisali organizatorji ter dodali, da so slovenski fiziki in fizičarke po svetu raziskovalno močno vpeti v mednarodni prostor, številni pa so se odmevno uveljavili tudi na tujih univerzah in institutih; Srečanje, ki so ga izkoristili tudi za intenziviranje stikov z raziskovalnimi skupinami, je bilo posvečeno 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ob njegovem glavnem namenu – predstavitvi vrhunskih znanstvenih dosežkov slovenski strokovni javnosti, je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju in spodbujanju znanstvenega in visokošolskega sodelovanja, ki vključuje izmenjavo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev v okviru obstoječih programov (npr. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Piranski zaliv… Poltični abonma? Kje neki, gledališki, pač!
|
Angažiranost, družbena, v marsikateri odrski postavitvi tudi izstreno politična, je, tako smo to razumeli, konceptualna in posledično tudi programska usmeritev Slovenskega mladinskega gledališča; Če se včasih zdi, da je prav zaradi nekega posebnega položaja tega ustvarjalnega kolektiva v slovenskem gledališkem prostoru, pomembno drugačna, ker so nas tam ustvarjajoči umetniki navadili, morda bi bilo točneje zapisati – razvadili – da prav tam lahko pričakujemo postavitve in uprizoritve, kot jih lahko pri znanstvenikih, raziskovalcih snujejo v kakšnem laboratoriju, delavnici ali ateljeju; No, to seveda ni edino slovensko gledališče, ki mu moremo pripisati tovrstne značilnosti, saj je poglobljen, raziskovalni študij način dela že v vsakem kolikor toliko v dramskem smislu ambicioznem odrskem kolektivu; Ampak prav v Mladincu, kakor ljubeče tudi poimenujejo SMG, so po tem posebej znani, morda tudi zato, ker jih ustanovitveni akti in osnovni namen oblikovanja tega teatra zavezujejo tudi k repertoarju za najmlajše; Med izrazite projekte te vrste sodijo zdaj že sijajno uveljavljeni januarski vsakoletni Bobri. Mladinsko: ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji; Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje, po 25-ih letih (od ustanovitve leta 1955) pa do dandanes, Mladinsko ni zgolj mladinsko. Takšen uvod v to oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja smo oblikovali zato, da lažje pojasnimo neko po svoje tvegano izbiro te tematike v tej oddaji vsaj iz dveh razlogov: prvič, tisto kar je čezmejnega v slovenski gledališki umetnosti se v tem primeru zgodi na način, da pridejo »čezmejci«, se pravi publika od drugod, pogledat v matično gledališče, v eno od prizorišč pod Festivalno dvorano v Baragovem semenišču ali k Stari pošti, nedaleč stran, slovenska publika, med katero pa so po pravilu tudi gledališki umetniki, pa obišče predstave, tudi take, kjer sodelujejo Slovenci na Reki in v Trstu; in drugič: zato, ker je ta organizacijska in produkcijska ter seveda tudi programska domislica spodbujena s politko in njenimi zamejitvami; Dobesedno. Zanimivo je, da naslova tega abonmaja, ki je pravi pravcati gledališki projekt, doslej še ni nihšče skušal, najbrž zaradi spoštljivega odnosa do izjemne ideje same po sebi, ki v svojem bistvu ostaja umetniški domislek, naslova Piranski zaliv spremeniti v kaj podobnega kot bi mogla biti Savudrijska vala ali Golfo di Pirano ali Valone di Pirano, za Slovenijo tako pomemben del Jadranskega morja, veliosti krepkih 19 kv.kilometrov, ki je takratnemu predsedniku slovenske vlade v družbi čezmejne kolegice, dame z adrianskim imenom, sprožal vznesena čustva v slogu: »Kakšen čudivit dan!«. Nosilca te zamisli v Slovenskem mladinskem gledališču, direktor in umetniški vodja, sta v strnjeni, zelo lapidarni obliki povzela njen konceptualni okvir v nekaj kratkih, zelo povednih stavkov:
»Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Smeli načrti PŠKM uresničujejo prihodnost
|
Že peto leto zapored se je v začetku julija odvijala Poletna šola kulturnega managementa, ki jo je ustanovil Svet za umestnost univerze v Ljubljani in ki je skupen projekt Ekonomske fakultete in akademij Univerze v Ljubljani. Letošnje programsko izhodišče so bile kulturne in kreativne industrije. V uvodnem nagovoru in pozdravu udeležencev sta prorektor Boštjan Botas Kenda in profesor doktor Bogomir Kovač spomnila na začetke poletne šole ter njene dosedanje dosežke. Razložila sta tudi plane za prihodnost. Poletna šola ima torej že ustaljen okvirni program, del katerega so tudi podjetniški dan v NLB, kratek enodnevni obisk izbranega mesta ter zaključek v Narodni galeriji. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Slovenska filharmonija: Sezona 2019/20 bo naklonjena mladim; Vpis abonmajev tudi v juliju.
|
Potem, ko so se, kot je na novinarski konferenci konec maja ob predstavitvi nove sezone Slovenske filharmonije podčrtala direktorica Marjetica Mahne, razmere v hiši umirile, vsi hišni korpusi in podporne službe delujejo dobro in usklajeno. Pred leti porušeno zaupanje je znova vzpostavljeno in dobro notranje sodelovanje je po svoje, tako je bilo takrat razumeti vse tri glavne nosilce programa in ustanove kot celote – ob Mahnetovi še oba umetniška vodji – orkestra Klemna Hvalo in zbora Boruta Smrekarja – vplivalo na upadanje števila abonentov; Celo več – samo lani se je njihovo število v primerjavi z letom poprej dvignilo za 269, kar se je poznalo tudi na prihodkih, to pa je omogočilo tudi razširitev repetoarja in na še več različnih programskih možnosti in izbire za različne okuse na področju klasične glasbe. V teh dneh, ko so podaljšali obdobje abonmajskih vpisov vse tja do enajstega julija, so prepričani, da je napovedani program sezone 2019/20, ki zajema najpomembnejša dela – od baročnega festivala do sodobne glasbe – uspešno oblikovan; še posebej ob dejstvu, da se je sijajno »prijel« lani vpeljani družinski abonma, s katerim letos nadaljujejo. Tudi zato smo v studio Radia KAOS povabili Klemna Hvalo, pomočnika direktorice za orkester. Večkrat nagrajeni (Prešernov sklad, Župančičeva nagrada, Betettova listina, Plaketa glavnega mesta Ljubljana) violončelist Klemen Hvala je po dodiplomskem študiju postal član Orkestra Slovenske filharmonije, nekaj kasneje tudi ustanovni član Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, katerega programsko vodenje je prevzel leta 2001. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Okno k sosedu – na avstrijskem Koroškem, v Celovcu
|
Ko smo se ubadali z mislijo, kje, za vraga, naj poprimemo na avstrijskem Koroškem, da bomo prav in s pravo mero zajeli umetniško ustvarjanje Slovencev, smo za hip ali dva zastali v negotovosti. Najprej zato, ker je umetniškega ustvarjanja med Slovenci, ki živijo na severni strani Karavank in drugod vzdolž meje z Avstrijo izjemno veliko na prav vseh umetniških področjih in disciplinah, nič manj pa ni ustvarjalcev, ki tam, ne le po koroških krajih temveč tudi v avstrijski prestolnici in mnogokje drugod po sosednji državi ustvarjajo, poustvarjajo in soočajo svojo umetnost na najvišji estetski in svetovno priznani ravni. Če bi se skušali odločiti naenkrat, v enem zmahu, bi se bržčas prehitro in ne najbolje odločili. Tako bomo sem čez, v ta del slovenskega kulturnega prostora, ki z odpravo evropskih meja živi in diha še toliko bolj razkošno, prišli večkrat. Začeli pa smo zelo simbolično: z Oknom k sosedu. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Podeljeni prvi Nagradi Gašperja Tiča za izvirni libreto
|
Na tiskovni konferenci pred zadnjo MGL-jevo premiero te sezone na mali sceni z naslovom Izkoristi in zavrzi me, so nam tudi zaupali kdo bo nagrajen za prvo nagrado Gašperja Tiča za izvirni libreto. Na razpis se je prijavilo devet avtorjev, izbrani sta bili dve deli oziroma dve avtorici. Kot so zapisali na spletni strani gledališča so se tudi letos poklonili njihovemu cenjenemu kolegu in srčnemu prijatelju. Na dan, ko je slovensko gledališče izgubilo igralca, komediografa, dramatika in libretista, so prvič slavnostno podelili nagrado Gašperja Tiča za izvirni libreto. Ideja je dozorela v dneh po njegovi smrti, ko so se odločili, da bodo ta dan posvetili spominu na njegovo tragično in prezgodnjo smrt ter obenem slavili zvrst, ki se ji je zapisal s svojim opusom – tj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Levstikove nagrade 2019
|
Mladinska knjiga Založba je pred dnevi razglasila Levstikove lavreate za leto 2019 (in 2018). Podeljujejo jih že sedemdeset let, vse od leta 1949, od leta 1989 pa so podelitve vsako drugo leto. Namenjene so slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne ilustracije za otroke in mladino, ki izidejo pri tej (še vedno) največji in za zdaj še vedno slovenski založbi. Izbirajo in izberejo jih v strokovni žiriji; prvo – za izvirne leposlovje za otroke in mladino – so tokrat sestavljali predsednica Tjaša Koprivec Vuga, pesnica, pisateljica in urednica leposlovja, dr. Peter Svetina, pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja v Mladinski knjigi Založbi, ki je razglasitveni dogodek v Konzorciju tudi povezovala. Širši krog izbrancev, se pravi nominirance so objavili že v mesecu maju. Nadaljujte z branjem →