Uredništvo

Zadnje objave

Nova sezona bo ena sama Ljubezen. Delili jo bodo. Sebi, občinstvu, tudi najmlajšim. V Drami in zunaj nje.

Zakaj sploh pripravljajo program že zdaj za leto 2021, se pravi za sezono po tej, s katero začenjajo to jesen, ko pa ni gotovo, da bo tole sploh še stalo? Mislim, da bo še stalo, pove Igor Samobor v tej oddaji, ki je bila posneta že sredi junija, pa tudi, če stavba Drame takrat ne bi bila uporabna, morajo program pripravit; Če ne zaradi drugega, zaradi načina financiranja, ki je zamejeno s tekočim letom, sezone pa so oblikovane od septembra do julija; Nova sezona bo sezona ljubezni; Za ponazoritev tega vsebinskega podčrtaja so izbrali misel Arthurja Rimbauda, ki je pred skoraj stoletjem in pol izjavil, da če hoče imeti ljubezen prihodnost, jo je treba na novo izumiti;

Naslov sezone je torej Ljubezen; Zakaj že? Ravnatelj odgovarja: Po zgledu na poezijo gre tudi tu za zbirko gledaliških predstav; Ljubezen v njenih mnogoterih različnostih; na primer tudi kot nasprotje strahu, ki je prevladujoče čustvo sedanjega časa, ko tudi zaradi strahu branimo človeštvo in s tem nadaljevanje vrste. In ljubezen je tudi orodje. Ja, pove Samobor, pravzaprav je edina, ki bi lahko uravnotežila, omejila, izničila, premagala strah… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Z Izkoristi in zavrzi me v novo sezono

Kot zadnja premiera v letošnji sezoni Mestnega gledališča Ljubljanskega na mali sceni je bila predstavljena dramamedija Ize Mlakar, Izkoristi in zavrzi me – drama o najstnikih, ki na nek način, še najbolj podobno tistemu turističnemu, sprejmejo in vzamejo vse od posameznika, ki naj bi bil njihov prijatelj in ga potem zavržejo. Besedilo je nastalo v okviru projekta Mestnega gledališča Ljubljanskega Rezidenčno avtorstvo, režiser je Gregor Gruden. Ustvarjanje besedila pa je potekalo kar stresno, saj se je njegova avtorica prvič znašla v poziciji, ko ni pisala po lastnem vzgibu. Vesela pa je bila sodelovanja z Gregorjem Grudnom. Gregor Gruden, sicer član igralskega ansambla MGL se je tokrat preizkusil prvič kot režiser. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; V Slovenskem domu Bazovica na Reki.

Ko smo pred tedni spremljali slovenske udeležence abonmaja Piranski zaliv na njihovi poti na Schwabovo predstavo Predsednice v Hrvaški kulturni dom na Sušaku, nad Reko, sta nam glavni sogovornici Helena Grahek iz Slovenskega mladinskega gledališča in Ana Miljanović iz reškega HNK Ivana pl.Zajca povedali, da so bili svoj čas med abonenti tudi člani Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. To je bil samo eden od povodov, da smo dlje časa vztrajali pri pripravi in se z njihovim vodstvom dogovarjali za obisk naše ekipe na reškem naslovu Podpinjol 43, kjer na prekrasni lokaciji z lepo urejenim vrtom, prireditvenim prostorom, baliniščem in prelepo vilo nad glavnim kvarnerskim pristaniščem domuje ta kulturna, izobraževalna in narodnostna inštitucija Slovencev na tem delu sosednje Hrvaške; Zgodovina Slovencev in slovenstva je tudi s tem delom jadranske obale in njenega zaledja povezana z znanimi imeni iz naše kulture, če omenimo zgolj dve – Primoža Trubarja in Janeza Trdino; Tudi v modernih časih so ti kraji dali marsikatero znamenito ime, pomembno za slovensko kulturo in umetnost ter za znanost in raziskovanje, pa za gospodarski razvoj tega področja tudi. Skupina Slovencev je novembra, zdaj že davnega leta 1947 spoznala, da so potreba po, kot so zapisali v ustanovnih dokumentih, »negovanju elementov slovenske kulture, tradicije in jezika postali neobhodno dejstvo družbenega življenja na Reki«; Z namenom ohranjanja jezika in kulture svoje domovine so torej ustanovili kulturno društvo “Bazovica”; Poimenovali so ga po slovenskemu kraju blizu Trsta, v spomin na prve slovenske žrtve fašističnega nasilja; Danes društvo šteje okrog 1350 članov, od katerih je 126 aktivnih v vsaj eni od desetih ustvarjalnih, izobraževalnih ali rekreativnih skupin, med njimi je mešani pevski zbor z najdaljšo tradicijo, saj deluje neprekinjeno že od ustanovitve. Ob zboru delujejo še: dramsko-recitatorska, folklorna, planinska, plesna, fotografska, glasbena, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, mladinska in likovna skupina. S tajnico društva nadvse prijetno sogovornico, profesorico, gospo Evo Ciglar smo se, kljub našemu vztrajanju, da jih obiščemo še pred dopusti, ko je njihova aktivnost v polnem zagonu, končno le uspeli uskladiti, da pridemo na njihovo sklepno prireditev, s katero skušajo ohranjati staro navado, da se ob zaključku sezone zberejo na društvenem vrtu, kjer pripravijo kulturno-zabavni večer. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Z Igorjem Samoborom o okroglem(?), šestem, Drama Festivalu. Za počitniško in splošno rabo.

Poslušate Radio in gledate KAOS… To je torej Rrrradio KAOS. Pred skoraj natančno dvema mesecema se je v glavni glumaški hiši v deželi začel okrogli, že šesti Drama Festival, ki se je v šestih dneh zatem tudi zelo uspešno končal. Zakaj okrogli, ko pa je bil šele (ali pač že) šesti, saj to ni neka okrogla obletnica? Morda zato, ker bo prihodnji, sedmi bolj špičast. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih!

Tokrat smo se, kot napovedujemo že vsaj dva tedna, z oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja odpravili v italijansko Gorico, v Kulturni dom Slovencev, živečih in ustvarjajočih takoj prek naše zahodne meje, na njenem severnem, v dobršnem delu tudi furlanskem delu; Tja smo se odpravili s sodelavcem Andrejem Kokotom, ki je za uvod pripravil v daljno zgodovino teh krajev segajočo napoved pogovora z Igorjem Komelom, ravnateljem Kulturnega doma Gorica; Takole je zapisal:
Ko je Vasja Klavora v knjigi Kraljeva gora v šestem stoletju poslal Langobarde na njihov dolgi osvajalski pohod proti današnji Vipavski dolini, se je njihov kralj Albion nekje nad Godovičem povzpel, kot zapiše avtor, na goro in se zazrl po dolini, ki si jo je, kot priča zgodovina, pokoril v celoti; Mesto za mestom; Albion ni vedel, da bosta po mnogih stoletjih, po velikih selitvah narodov, snovanju srednjeveških držav in dveh svetovnih vojnah, zraven, tam čisto blizu njegovega pogleda dve Gorici. Stara v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji; Vasja Klavora je bil leta 2016 skupaj z našim sogovornikom Igorjem Komelom proglašen za Primorsko osebnost leta. Igor Komel vodi Kulturni dom Gorica od leta 1987; Tik ob štiri leta prej zgrajeni telovadnici, so ga odprli leta 1981. V vseh letih delovanja je postal sotočje treh kultur: slovenske, italijanske in furlanske. Na to, pravi Komel, so zelo pozorni tudi pri snovanju svojega programa. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju!

Pred tednom dni je v urednštvo Radia KAOS med dobrimi desetimi ducati sporočil prišlo tudi tole: »Danes in jutri (četrtega in petega julija, to je v dneh, ko so slavile ZDA nacionalni praznik, opp) poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani Svetovni kongres slovenskih fizikov«; To je bila neke vrste znanstvena konferenca slovenskih fizikov, ki delujejo po svetu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko so se srečali s študenti fizike in njihovimi učitelji ter izmenjali izkušnje, poglede in predstavili svoja (in skupna) znanstvena spoznanja in dosežke iz okolij, to je univerz in institutov v tujini, kjer delujejo. Na – že po naslovih – zanimivih nastopih in predavanjih so kot nosilci ali sodelujoči v posameznih znanstvenih raziskavah in projektih sodelovali raziskovalci nekaterih zelo različnih in spet drugih precej sorodnih znanstvenih disciplin in ved: Mirjam Cvetič, University of Pennsylvania, Uroš Seljak, University of California at Berkeley, Anže Slosar, Brookhaven National Laboratory, Sašo Grozdanov, MIT, Andrej Košmrlj, Princeton University, Jure Dobnikar, University of Cambridge, Brigita Urbanc, Drexel University, Gašper Tkačik, IST Austria, Aljaž Godec, Max-Planck-Institute for Biophysical Chemistry, Tilen Potisk, University of Bayreuth, Gregor Cevc, The Advanced Treatments Institute, Andrej Vilfan, Max-Planck-Institute for Dynamics and Self-Organization, Tara Nanut, EPFL, Saša Bajt, DESY, Jure Demšar, Johannes Gutenberg University Mainz, Anton Potočnik, IMEC, Matjaž Gomilšek, Durham University, Andrej Prša, Villanova University, Mark Žagar, Vestas Wind Systems A/S, Aleksander Drenik, Inštitut za fiziko plazme Max Planck in Miha Pelko, BMW München (navedeni po zaporedju predavanj na srečanju) ter Gašper Kokot, NWU / Argonne National Laboratory. Udeležba na srečanju je (bila) brezplačna (glede na stanje v slovenski znanosti, je bil to pomemben podatek), so zapisali organizatorji ter dodali, da so slovenski fiziki in fizičarke po svetu raziskovalno močno vpeti v mednarodni prostor, številni pa so se odmevno uveljavili tudi na tujih univerzah in institutih; Srečanje, ki so ga izkoristili tudi za intenziviranje stikov z raziskovalnimi skupinami, je bilo posvečeno 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ob njegovem glavnem namenu – predstavitvi vrhunskih znanstvenih dosežkov slovenski strokovni javnosti, je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju in spodbujanju znanstvenega in visokošolskega sodelovanja, ki vključuje izmenjavo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev v okviru obstoječih programov (npr. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Piranski zaliv… Poltični abonma? Kje neki, gledališki, pač!

Angažiranost, družbena, v marsikateri odrski postavitvi tudi izstreno politična, je, tako smo to razumeli, konceptualna in posledično tudi programska usmeritev Slovenskega mladinskega gledališča; Če se včasih zdi, da je prav zaradi nekega posebnega položaja tega ustvarjalnega kolektiva v slovenskem gledališkem prostoru, pomembno drugačna, ker so nas tam ustvarjajoči umetniki navadili, morda bi bilo točneje zapisati – razvadili – da prav tam lahko pričakujemo postavitve in uprizoritve, kot jih lahko pri znanstvenikih, raziskovalcih snujejo v kakšnem laboratoriju, delavnici ali ateljeju; No, to seveda ni edino slovensko gledališče, ki mu moremo pripisati tovrstne značilnosti, saj je poglobljen, raziskovalni študij način dela že v vsakem kolikor toliko v dramskem smislu ambicioznem odrskem kolektivu; Ampak prav v Mladincu, kakor ljubeče tudi poimenujejo SMG, so po tem posebej znani, morda tudi zato, ker jih ustanovitveni akti in osnovni namen oblikovanja tega teatra zavezujejo tudi k repertoarju za najmlajše; Med izrazite projekte te vrste sodijo zdaj že sijajno uveljavljeni januarski vsakoletni Bobri. Mladinsko: ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji; Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje, po 25-ih letih (od ustanovitve leta 1955) pa do dandanes, Mladinsko ni zgolj mladinsko. Takšen uvod v to oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja smo oblikovali zato, da lažje pojasnimo neko po svoje tvegano izbiro te tematike v tej oddaji vsaj iz dveh razlogov: prvič, tisto kar je čezmejnega v slovenski gledališki umetnosti se v tem primeru zgodi na način, da pridejo »čezmejci«, se pravi publika od drugod, pogledat v matično gledališče, v eno od prizorišč pod Festivalno dvorano v Baragovem semenišču ali k Stari pošti, nedaleč stran, slovenska publika, med katero pa so po pravilu tudi gledališki umetniki, pa obišče predstave, tudi take, kjer sodelujejo Slovenci na Reki in v Trstu; in drugič: zato, ker je ta organizacijska in produkcijska ter seveda tudi programska domislica spodbujena s politko in njenimi zamejitvami; Dobesedno. Zanimivo je, da naslova tega abonmaja, ki je pravi pravcati gledališki projekt, doslej še ni nihšče skušal, najbrž zaradi spoštljivega odnosa do izjemne ideje same po sebi, ki v svojem bistvu ostaja umetniški domislek, naslova Piranski zaliv spremeniti v kaj podobnega kot bi mogla biti Savudrijska vala ali Golfo di Pirano ali Valone di Pirano, za Slovenijo tako pomemben del Jadranskega morja, veliosti krepkih 19 kv.kilometrov, ki je takratnemu predsedniku slovenske vlade v družbi čezmejne kolegice, dame z adrianskim imenom, sprožal vznesena čustva v slogu: »Kakšen čudivit dan!«. Nosilca te zamisli v Slovenskem mladinskem gledališču, direktor in umetniški vodja, sta v strnjeni, zelo lapidarni obliki povzela njen konceptualni okvir v nekaj kratkih, zelo povednih stavkov:

»Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: