Na Orlah ob robu vasi nad Škofljico, se ob spominski veliki gmoti trdnega granita ljudje tamkanjšnjih primestnih krajev in Ljubljane vsako leto spoštljivo priklonijo spominu vsem, ki so sedmega in osmega maja 1945 sodelovali v zadnjih bojih za osvoboditev slovenske prestolnice. Padli so tik pred uresničitvijo njihove neizmerne želje osvoboditi Ljubljano; Tudi letos se je na travniku pred spominskim obeležjem zbralo veliko število nekdanjih partizank in partizanov, njihovih potomcev in vseh, ki cenijo težko priborjeno svobodo, brez katere tudi samostojne Slovenije ne bi bilo. Navzoče sta pozdravila župana Škofljice in Ljubljane Ivan Jordan in Zoran Janković, glavna govornica pa je bila doktorica Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v prvih vrstah pa so med častnimi gosti bili tudi doktor Marko Vrhunec, politični komisar Ljubljanske brigade s soborci, s katerimi so vkorakali v osvobojeno Ljubljano, Franc Sever-Franta legendarni poveljnik operativnega štaba 6 in 11 brigade, predsednik ZZB za vrednote NOB Tit Turnšek, predsednica in častni predsednik ljubljanske borčevske organizacije Julijana Žibert in Janko Heberle ter mnogi drugi ugledni predstavniki partizanske generacije in aktivistov tistega časa. Slavnostni in spominski program so pripravili ljubljanski borci v sodelovanju s Partizanskim pevskim zborom in pihalnim orkestrom slovenske policije, recitatorko Mojco Poredoš ter izjemnimi učenci OŠ Škofljica. Ekipa KRIČAČa je bila na prizorišču tega spominskega dogodka; posneli smo ga in pripravili za objavo v našem programu in na spletnih straneh Radia KRIČAČ in Radia KAOS, Mestne občine Ljubljana in portala V živo. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Poslanka DeSUS podprla listo Dobre države. Ja, in? Kje so meje zasebnosti?
|
Včeraj popoldne so uredništva dobila sporočilo iz stranke Dobra država, češ da so že v prvih dneh kampanje tarča sprevržene politike in lažnih novic; Kako izrojena je slovenska politika kažejo zadnja dogajanja ob vprašanju, kdo je prispeval podpis h kandidaturi stranke Dobra država, so zapisali. Kot stranka, ki spoštuje pravno državo in osebno integriteto ljudi, brez soglasja podpisnice imena do včerajšnjega popoldneva niso objavili. Z njenim soglasjem pa sporočajo, da je podpis poleg dr Bojana Dobovška in Franca Laja prispevala poslanka Marija Antonija Kovačič, kar je bila njena osebna odločitev; V studio Radia KAOS smo za pojasnila s tem v zvezi povabili generalnega sekretarja stranke Petra Jamnikarja, ki zase pravi, da ni na listi kandidatov Dobre države in da se ne poteguje za poslanski mandat. V sporočilu za javnost so v Dobri državi še zapisali, da si želijo, da bi bile vse stranke glede kandidatur obravnavane enako, zato jih vse pozivajo, da objavijo imena poslancev, ki so prispevali podpise h kandidaturam, v primeru strank, ki pa so zbirale podpise državljanov, pa enakovredno pričakujejo, da objavijo imena državljanov, ki so jih podprli, da bodo vsi lahko preverili, če je njihov podpis končal v stranki, za katero so ga dejansko prispevali. Slednje, se nam zdi v uredništvu, bo najbrž zahtevno opravilo, saj bi bilo to treba opraviti na korekten način, najmanj kar je – z njihovim soglasjem. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Gregor Inkret: Glasbeno-delavske zgodbe Sindikata Mladi plus, 2018
|
Namesto uvoda (Intro): Puntarska: Le vkup uboga gmajna, Partizanski pevski zbor; Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že drugo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Tokratni glasbeni izbor (ki ni dokončen, edini pravilen ali strogo objektiven, ampak prej vse nasprotno) smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo zajeli tako nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki kot nekakšni palimpsesti nosijo več plasti politične, socialne, ekonomske kulturne zgodovine ter nam hkrati pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih, ki so zaznamovali na primer zadnje stoletje. Na drugi strani pa smo se premaknili tudi v sodobnost in si pobliže pogledali oziroma poslušali sodobno kritično delavsko ali sindikalno uporniško, duhovito družbenokritično muziko ter se vprašali, kakšna vprašanja slednja odpira in kakšne odgovore ponuja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Asociacija in SD, Krpan in Bevk
|
V oddajo A propos: kultura in umetnost, politika in oblast smo tokrat povabili Jurija Krpana, prvega duhovna Galerije Kapelica in direktorja Zavoda Kersnikova, nevladne organizacije sodobnih umetnikov, ki je hkrati član Upravnega odbora Društva Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne kulturne ustvarjalce. Vodi ga predsednica Jadranka Plut; Naš drugi sogovornik, ki mu je Krpan naslovil predvolilno programsko vprašanje pa je Samo Bevk, predsednik Sveta za kulturo v stranki Socialni demokrati; Projekt šestnajstih oddaj s skupnim naslovom A propos: kultura in umetnost, politika in oblast je s sredstvi iz javnega medijskega razpisa deloma podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Med ključnimi iztočnicami za pogovor v tej oddaji, potem, ko smo nekaj več govorili o položaju samostojnih kulturinih ustvarjalcev in nevladnih organizacij s področja kultrure ter dejavnostih Društva Asociacija, sta bila Krpanova ocena, da lahko po volitvah prav Socialni demokrati prevzamejo ministrstvo za kulturo, in njegovo vprašanje: “… Kaj boste v SD storili, da bosta slovenska družba in država razumeli sodobne tokove v umetnosti drugače, kot jih razumeta zdaj?” Samo Bevk je sprva predstavil glavne značilnosti programa Samozavestna Slovenija, s katerim se Socialni demokrati odpravljajo na volitve in v katerem podčrtujejo, da … ko po Sloveniji srečujejo ljudi – znanstvenike, podjetnike, kmete, delavce, učitelje, mlade in stare, vidijo znanje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Zoran Janković: Dobro delo naj bo tudi dobro plačano; Ta vikend pa vsi na pohod po Poti spominov in tovarištva!
|
V nizu prispevkov in oddaj Rada KRIČAČ o letošnjem praznovanju prvega maja na Rožniku objavljamo tudi integralni posnetek prvomajske prireditve. V sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in sidikalnih organizacij, ki so z godbami na pihala poskrbele za jutranje budnice v posameznih predelih mesta, se je na popolnoma zapolnjenem prireditvenem prostoru zbrala množica ljudi; Proslavo, ki je potekala pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana, je povezovala Lara Jankovič, nastopali pa so Litostrojska pihalna godba, Partizanski pevski zbor, Jose, Primož Siter in seveda Lara Janković, tudi s spremljavo mojstrov kitare Tilna Stepišnika in Ravija Shreste; Slavnostni govornik je bil, kakor veleva prvomajska rožniška tradicija, župan Ljubljane Zoran Janković; Neposredni prenos in posnetek proslave je za program Radia KRIČAČ zagotovila produkcijska skupina Radia KAOS. Potem, ko je zbranim na prireditvenem prostoru na Rožniku izrekel dobrodošlico in dobre želje za lepo praznovanje, je po vzkliku Živel Prvi maj, dejal, da je tako borbeni začetek proslave s pesmijo Hej, brigade pravi uvod za mesto heroj. In nadaljeval: »Dokler bom jaz na čelu občine kot župan, bo vedno z nami partizanski pevski zbor in naša neuradna himna Hej brigade! Himna, ki govori o naših svetlih časih, ki govori o tem, kako je Ljubljana ponosna na to, da je mesto heroj, ki skrbi, da se zgodovina ne potvarja in dokler sem jaz župan v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov.«
V nadaljevanju je govoril o pomembnih dosežkih v najlepšem mestu, ki je bilo v minulih 11 letih deležno številnih evropskih in svetovnih nagrad, ampak tisto, kar je najpomembnejše, je najboljša ekipa, ki jo ima Ljubljana. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Prvi (in drugi) maj imamo zato, da se spomnimo, da je delo vrednota
|
Pred Prvim majem, mednarodnim praznikom dela, smo na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije obiskali njihovo predsednico, ki je, čeprav takrat še v vlogi pedsednice sindikata SKEI, tudi lani soorganizirala in govorila na sindikalni prireditvi na Rožniku. Od lanskega četrtega oktobra vodi največjo sindikalno centralo v državi, ko si je in ko so ji delegati sindikalnega kongresa po 26-letnem vodenju Dušana Semoliča naložili izboljšanje socialnega dialoga, združevanje vseh sindikalnih potencialov v državi in predvsem korenito spremembo položaja delavcev v odnosu do kapitala in oblasti; Da o zahtevah po poštenem plačilu za pošteno delo ne govorimo posebej. Naše prvo vprašanje Lidiji Jerkič je bilo, zakaj že imamo dandanes Prvi maj? Prvi in drugi, maj seveda, kar je naša, slovenska posebnost, ki jo imajo menda le še v dveh evropskih državah in morda še v kateri po svetu. Praznovanje Prvega maja je tradicija, ki jo negujejo in obujajo v ZSSS in se ne uresničuje samo ob teh dveh prazničnih dnevih, je v pogovoru za Radio KRIČAČ podčrtala Lidija Jerkič. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Upor kot način življenja? Ja, sleherni dan! Kaj pa sploh še ostane delavcem?
|
Minuli četrtek smo z državnim praznikom obeležili in počastili Dan upora zoper fašistične in nacistične zavojevalce v letih 1941-1945; Danes se vse pogosteje zdi, da mi se morali znova upreti… komu že? Kapitalu nasploh, ki se za take upore ne zmeni posebej, državi ali pa morda kar delovni inšpekciji? Težka bo… Tudi o tem smo se sinoči v programu Radia KRIČAČ pogovarjali z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice, sindikalno organizirane nevladne organizacije. Nadaljujte z branjem →