Pred letošnjim praznikom dela Prvim majem smo v programu Radia KRIČAČ pripravil tudi nekaj vsebin, povezanih z delavskim gibanjem in sindikalim organiziranjem pri nas. Predstavnki Sindikata Mladi plus so v tem času naš – že skoraj tradicionalni sogovorniki; Tik pred 27-im aprilom, Dnevom upora, državnim praznikom, so javnostim predstavili rezultate akcije “Stop kršitvam, ZA dostojno delo”, v okviru ktere so spremljali ponudbe in objave prostih delovnih mest ali morda bolje – potreb po ljudeh, ki naj bi opravili določena dela; Pri tem so ugotovili veliko kršitev, zato je Sindikat Mladi plus v tem času je podal več kot 100 prijav na Inšpektorat RS za delo; Nekatere rezultate te, kakor ji rečejo, kampanje, smo v dopoldanskem programu Radia KRIČAČ predstavili v pogovoru s Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus. Obisk Teje Jarc v studiu Radia KAOS, ki te dni do desetega maja oddaja poseben program Radia KRIČAČ, smo izkoristili tudi za pogovor o pomenu Prvega maja za današnje delavstvo, posebej za mlade, pa o veličatnosti Upora kot besede in še bolj dejanj, tudi leta 1941, ki smo ga nedavno obeleževali s praznovanjem 77-letnice ob Dnevu upora. Govorili pa smo tudi o izročilu delavskega protiizkoriščevalskega uporništva, med katerimi je tudi že skoraj pozabljena v krvi zadušena stavka železničarjev pred 98-imi leti na Zaloški cesti v Ljubljani. Seveda se ni bilo mogoče ogniti bližajočim se parlamentarnim volitvam in vrednotam, ki jih – bolj ali manj ali pa sploh ne – zastopajo nekatere politične stranke. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Največkrat so zapeli Hej, brigade
|
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pri Črnomlju. Nastal je iz okrevajočih ranjencev, partizanov, kot edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa. 74 let kasneje njegovih štiridest pevcev pod vodstvom profesorja Franca Gornika še vedno razveseljuje obiskovalce prireditev širom po državi. Ob koncu včerajšnje slavnostne prireditve ZZB NOB ob Dnevu upora proti okupatorju se je, posebej za Radio Kričač, z dobitnikom listine ZZB NOB Slovenije prof. Francem Gornikom, dolgoletnim dirigentom in pevovodjo Partizanskega pevskega zbora, danes pa še aktivnim pevcem tega zbora, pogovarjal Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač, Dan upora proti okupatorju, Franc Gornik, Osvobodilna fronta, Parizanski pevski zbor, Radio Kričač, ZZB NOB
Borčevska priznanja Nuši Kerševan in Francu Gorniku
|
Ob 77. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije in državne prazniku Dnevu upora proti okupatorju je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije danes dopoldne v Kino gledališču Bežigrad v Ljubljani pripravila slavnostno podelitev listin in zlatih plaket ZZB NOB Slovenije in priložnostnim kulturnim programom. Slavnostna govornica je bila dr. Cvetka Toth Hedžet, članica Sveta borčevske organizacije. Dobitnika najvišjih priznanj, listine ZZB NOV Slovenije sta prof. Franc Gornik, dolgoletni dirigent Partuzanskega pevskega zbora in nekdanja ljubljanska županja in predsednica društva Zeleni prstan, ki skrbi za Pot spominov in tovarištva, Nuša Kerševan. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač, 27. april, dan boja proti okupatorju, Dan OF, nagrade, Radio Kričač, Zveza združenj borcev, ZZB NOB
A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Moederndorfer in Levica.
|
To je prva oddaja iz letošnjega niza A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast. Pred letošnjimi državnozborskimi volitvami in morda še kak teden potem bomo namreč z metodo ločenih pogovorov soočili izbrane sogovornike iz sveta kulture in umetnosti s tistimi v politiki; To oddajo in ves projekt je z javnim denarjem iz letošnjega medijskega razpisa podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Najbolj in predvsem nas zanima, kaj bodo prvi povedali drugim, da bi morali v novem mandatu postoriti za kulturo in umetnost pri nas; Drugi pa bodo prvim – in seveda vsem nam – pojasnjevali, kaj so o tem družbenem podsistemu, ki je ključen za obstoj naroda, zapisali v svojih programih, če seveda sploh so – in kako namervajo to uresničiti; Sogovorniki s področja kulture namreč sami izberejo naslovnika svojih ocen in vprašanj, se pravi, izberejo politično stranko, od katere pričakujejo odgovore; Vsaka od strank pa lahko v tem nizu oddaj sodeluje samo enkrat. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami, bomo tak krog pogovorov ponovili na lokalni ravni. Današnjo oddajo pa začenjamo s pogovorom, v katerem sodeluje predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je na letošnji in lanski podelitvi poskrbel za odmevna nastopa. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
In memoriam: Prof. Mirko Mahnič
|
Zadnje slovo od izjemnega človeka, občudovalca pesnika Prešerna, raziskovalca slovenske besede in učitelja, jezikoslovca in gledališčnika profesorja Mirka Mahniča je bilo minuli četrtek na ljubljanskih Žalah. Do konca predan lepoti slovenskega jezika, poslanstvu učitelja in pedagoga, je umrl je v devetindevetdesetem letu življenja; Globoko veren kristjan, vendar pokončni in uporni mož, ki se je že od mladosti postavil zoper nerazumnosti, ja, tudi v Cerkvi, kjer je tudi skrbel za govor bogoslovcev pa tudi na gledališki akademiji ali kot radijski napovedovalec. Štiriintrideset gledaliških režij v različnih slovenskih gledališčih, tudi v lutkovnem, sicer pa največ, kar 12, v Mestnem gledališču ljubljanskem, šest v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa sedem v Prešernovem gledališču Kranj je njegov globokega spoštovanja vreden ustvarjalni opus; Če omenimo še izjemno lektorsko delo v gledališčih, še najobsežnejše v SNG Drama Ljubljana, smo še vedno zapisali premalo in nepopolno. Šestdeset in več knjig o gledališču, jeziku, književnosti, kulturi in umetnosti, dramskih besedil in dramatizacij, romanov, esejev biografij, monografij in učbenikov je opus, da malo takih v naši kulturni zakladnici. Njegovo raziskovanje slovenskega jezika in literature se je v dobršni meri osredotočilo na proučevanje ustvarjanja pesnika Franceta Prešerna; Dognanja je objavil v treh knjigah, mnogih člankih in drugih zapisih. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Prekleti kadilci – kabaret v Mali drami in presenečenje na premieri.
|
Minilo je leto, ki ga merimo po gledališkem, točneje Draminem štetju. Kot sklepno dejanje programa slavnostne sezone ob 150-i obletnici ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva je bila v petek na odru Male drame pemiera Prekletih kadilcev, predstave, za katero pravijo, da je kabaret; Nastala je po motivih satiričnega eseja Svetlane Makarovič; avtorja odrske priredbe sta režiser Tin Grabnar in dramaturginja Brina Klampfer, do odrske uprizoritve pa so jo nasnovali kar vsi njeni ustvarjalci, tudi igralci, ki so hkrati tudi godci in pevci. Songi so delo Janija Kovačiča in Svetlane Makarovič, avtorsko jih je uglasbil Boštjan Gombač; Nastopajoči pa ustvarijo razcepljene in spet zlepljene like kod sta »Kadilki, Protikadilki« in »Kadilca, Protikadilca«. Oblikujejo jih Pia Zemljič, Nina Valič, Aljaž Jovanović in Janez Škof, vsi mojstri igre, petja in katerega od štirih glasbil – pianina, flavte, kitare in harmonike. Pred premiero je bila, kot je običaj v tem glavnem slovenskem gledališču, novinarska konferenca in nekatere od ustvarjalcev smo uspeli še pred sklepno vajo zadržati v kratkih pogovorih. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Po poročilu Hanžkove komisije še ovadba. Podpisuje jo stranka Solidarnost.
|
V sredo smo bili na terasi ljubljanskega City hotela, katerega lastnik je od februarja hotel Slon, ta pa je že dolgo v lasti najvplivnejših Tatića in Sikime in hotelske verige z Dunaja. Pogled s tega, zdaj tako rekoč mednarodnega razgledišča sicer ne seže do Šoštanja, z nekaj domišljije pa vendarle uspemo videti poslopje državnega zbora, vlade in predsedniško palačo. Omenjamo jih zato, ker so to ključne lokacije, kjer so delovali ljudje, ki so po mnenju stranke Solidarnost najodgovornejši za investicijo v Termoelektrarno Šoštanj – Blok 6. Saj veste – znamenita uspešnica za nekdanji francosko-švicarski Alstom in sedanji ameriški, pravzaprav globalni General Electric. Tam na Cityjevi terasi so vodilni stranke Soldarnost – za pravično družbo objavili, da so na Vrhovno državno tožilstvo vložili kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franceta Križaniča in Mateja Lahovnika, češ da so tretji osebi, se reče Alstomu, omogočili pridobiti premoženjsko korist in da so povzročili oškodovanje državnega premoženja. Nadaljujte z branjem →