Pred dnevi nas je, sicer s časovnim zamikom, doseglo sporočilo, da je v ponedeljek, 18. oktobra, po krajši bolezni umrla gospa Marija Šikoronja, znana in priljubljena galeristka iz Semislavč pri Rožeku na avstrijskem Koroškem. Zgodba o nastanku Galerije Šikoronja in sijajnih likovnih, se pravi slikarskih, kiparskih, fotografskih in drugih razstav vizualne umetnosti mednarodnih razsežnosti, sega v leto 1985. Takrat je slovenski Korošec Valentin Oman, njen rojak, slikar, tudi Prešernov nagrajenec, vprašal Marijo Šikoronjo, ustanoviteljico galerije, če bi na stenah njene hiše lahko preizkusil novo slikarsko tehniko. Hišo so prav v tistem času namreč začeli obnavljati, Oman pa se je želel pripraviti na poslikavo cerkve na Plešivcu nad Gosposvetskim poljem in mu je za preskus nove slikarske tehnike prenova stare hiše v Semislavčah na bregu reke Drave prišla kot naročena. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Poprimite za sedeže. Liffe letos ponovno bo. Tokrat v hibridu.
|
32. Ljubljanski mednarodni filmski festival bo leto potekal tako v dvoranah kot doma. Ne glede na to da bo ogled doma, torej na izbrani VoD platformi filma na zahtevo, sicer dražji (9 € in brez popustov) – cena siceršnje vstopnice se giblje med štirimi evri in pol ter šestimi evri – je vsak nakup garancija za kvaliteten potep po svetu filma ali ogled krajših zgodb v okviru tekmovalnega programa kratkih filmov; Čez osrednji del programa nas je popeljal programski direktor festivala Simon Popek, g_Cerovšek pa predstavil tudi sekcijo kratkih filmov;
Kratke filme so lahko tako ogledate med 14_in 16_novembrom, celoten Liffe od 10_do 21_novembra letos; Sicer so filmi razdeljeni na 10 sekcij, ravno tako kot prejšnja leta bodo podelili 6 nagrad. Ekstravaganca in Kino Balon, slednji je program za otroke, letos ponujata vsak po štiri naslove; V sekciji Fokus pa letos gostuje Gruzija; Retrospektive nosijo naslov Prepovedane ženske. Filme bo možno videti v Ljubljani na znanih kino prizoriščih: Linhartova dvorana, Kosovelova dvorana, Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka in Kino Bežigrad. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Capuleti in Montegi premierno na odru ljubljanske Opere
|
V bližino našega časa so v SNG Opera in balet Ljubljana postavili Bellinijevo opero Capuleti in Montegi, ki je sicer nastala že davnega leta 1830 in ki je, kot zatrjujejo poznavalci, sijajno glasbeno delo. V opernem svetu nasploh je dokaj zapostavljeno; po krivici, saj so Vincenza Salvatora Carmela Francesca Bellinija mojstri različnih umetnosti njegovega časa visoko cenili. Mednje sodijo Liszt, Glinka, Chopin, Sand, Musset, Hugo in Dumas; Bellini pa se je opiral predvsem na umetniško moč Haydna in Mozarta s ciljem glasbeno elegantnega izraza in močne povezave med glasbo in besedo. Besedilo je delo libretista Feliceja Romanija, v katerem ni legendarnega »balkonskega prizora«, vlogo Romea pa interpretira ženska (mezzosopran), ljubimca sta že na samem začetku v globokem čustvenem odnosu, konča pa se z enim najbolj pretresljivih zaključnih prizorov iz opernega repertoarja. V njem sta oba, Romeo in Julija, živa do samega konca. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Nove izdaje pri Mladinski knjigi Založbi
|
Oni dan se je dogodila tiskovna konferenca Mladinske knjige. Prva konferenca po dolgem in mučnem, koronskem času. Dejstvo, da je korona zarezala v naš način življenja je neizpodbitno. Preverjanje PCT pogoja na vhodu, stoli postavljeni v prostoru z metrom in pol medsebojne razdalje. In kot da to ne bi bilo dovolj, so povabljeni ob začetku konference spregovorili tudi o dohodkovni neenakosti in dejstvu, da je revščina v Sloveniji akuten problem, ki se je ob pandemiji le še povečal in katerega si že 30 let pri Zvezi prijateljev mladine želijo spremeniti, oz. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, botrstvo, Mladinska knjiga
SMG: Po poplavi spodaj Divjakova Vročina zgoraj
|
Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, kjer se ta trenutek ukvarjamo z Vročino, ki so jo po gledališkem festivalu Štajerska jesen v sosednji Avstriji pet dni po graški premieri v ljubljanskem Mladincu ogrozile poplave, a ne zares in ne preveč. V Slovenskem mladinskem gledališču imajo dve dvorani; Eno, tisto pred 14 dnevi poplavljeno tam pod Plečnikovimi arkadami v kleti in ono, ki je v prvem nadstropju, kamor voda ni segla; Tisto katastrofalno neurje pa je »samo« ena od posledic ali neposrednih dokazov, ki jih moremo razumeti v kontekstu Divjakove Vročine; Dan ali dva nazaj so nam jo pred ljubljansko premiero predstavili na novinarski konferenci. Gre za koprodukcijski dosežek med graškim festivalom (Steirischer herbst 21′ ), Zavodom maska in SMG, ki je bil spodbujen z nerazrešljivo prepletenimi razrednimi, torej izrazito političnimi vprašanji v (neoliberalnem) kapitalizmu, kakor so avtorji zapisali v novinarskem gradivu; Ustvarjalci predstave opolnomočeni s podatki o izumiranju vrst, povečevanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, onesnaženosti s plastiko in drugimi kontaminanti, pa tudi o načrtih proizvajalcev fosilnih goriv razmišljajo o vsem tem in (ne)moči posameznika, soočenega z nezadržno napredujočimi podnebnimi spremembami, o občutku jeze, kakršna navda malodane vsakogar, ki se poglobi v okoljsko tematiko. Njihov angažma se ukvarja tudi s sredstvi in načini, kako zaustaviti pogubno spiralo, četudi in celo s povsem opravičljivim nasiljem. Kar je, naj dodamo, posebne vrste paradoks ureditve, ki ima predznak demokratična. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana, Prispevki
Prva vrsta Draminih vojakov nove sezone so Požigalci (igra absurda in nostalgije)
|
Z nekaj razumevanja za časovne nepreciznosti smemo reči, da so lansko sezono v ljubljanski Drami začeli s Požigi Wajdija Mouawada (a se je sezona kobacala med valovi kovidnih zaklepajev in zaklepanj, letošnjo pa začenjajo z Maxa Frischa in Jana Krmelja Požigalci. Glede na to da je jutrišnja premiera (sobota, 25. septembra) pravzaprav drugi začetek sezone 2021/2022 in s potrditvijo, da Drama je, je vendarle upati, da bo tokratna plovba med različicami virusa ter prepovedmi in omejitvami v kulturi, uspešnejša in manj ali nič virtualna. Vendar prepustimo ta ugibanja za pogovor z Draminim ravnateljem enkrat v prihodnjem mesecu, ko bomo listali po že minulih a še ne povsem izpetih odrskih junaštvih glavnega slovenskega teatra in šestnajstih pričakovanih v ravnokar načeti sezoni. Za prvi neformalni začetek letošnje smemo namreč šteti tudi dolg iz lanske Beckettov Konec igre. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Leta preloma v objektivu mojstra Joca Žnidaršiča: Ko uživaš v delu, delaš dobro
|
Na tokratni zmenek z umetnostjo smo povabili – fotografa; Mojstra fotografije Joca Žnidaršiča. Pravzaprav nas je v Galerijo Cankarjevega doma povabil on osebno, nekaj tednov potem, ko je bila razstava njegovih del Leta preloma, posvečena trideseti obletnici osamosvojitve Slovenije, svečano odprta in jo je obiskala prek štiristo glava množica krstnih botrov. Na spletni strani prireditelja razstave in enega od soorganizatorjev so nekoliko nerodno, ne povsem natančno, sicer zapisali, da Joco Žnidaršič pripada najstarejši generaciji slovenskih fotografov; Naš tokratni sogovornik je tako rekoč doštudirani zdravnik, ki je zaradi strasti do fotografskega ustvarjanja postal novinar-specialist ter urednik in ki je svojo pripadnost temu poklicu nadgradil v umetnost, v kateri je glavno orodje camera obscura in seveda vse, kar so nekdaj skrivale fotografske delavnice in laboratoriji, danes pa za tovrstno delo in ustvarjanje služijo računalniška oprema in programi;
Drži pa, da je ta mojster – legenda slovenskega fotografskega reporterstva in da je kot dolgoletni urednik fotografije nekdaj glavnega slovenskega časnika odigral veliko vlogo pri razvijanju vizualne senzibilnosti v novinarskih vrstah, uvajal visoke kriterije fotografskih prispevkov ter spodbujal mlajše generacije fotografov, ki so se kalili v uredništvu Dela. Pogovor sva začela prav o tej njegovi ključni življenjski odločitvi za fotografijo in fotografsko časnikarstvo. Takrat, pred 50 (in več) leti so bili seveda drugi, pomembno drugačni in kar zadeva narodovo zdravje boljši časi, dandanes pa bi se kdo med tovrstnima možnostma najbrž prej odločil za medicino. Nadaljujte z branjem →