Koroni in še marsičemu navkljub, bodo tudi letos organizirali Parado ponosa. S tem v zvezi smo za izjavo prosili Katjo Štefanec, članico upravnega odbora Prade ponosa. Povedala je, da se bo po celomesečnem programu aktivnosti v soboto zgodila sklepna prireditev, 20. povorka na ulicah Ljubljane. Načeloma bi morali program izvesti v juniju, a zaradi trenutnih razmer to ni bilo mogoče, torej se je program prestavil na september. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Koštruni v teatru: Nepozabne
|
V ponedeljek je Alenka Veler, urednica pri Mladinski knjigi Založbi, skupaj z gostjami na tiskovni konferenci predstavila knjigo, namenjeno predvsem zadnji triadi osnovne šole in pa tudi sicer koristno branje o ženskah, ki so v slovenskem prostoru orale ledino. Kdo je bila prva slovenska policistka, medicinska sestra in druge pionirke v pretežno moških poklicih in sferah življenja, boste prebrali v knjigi Nepozabne: Ženske, ki so premikale mejo našega sveta. Tiskovna konferenca se je odvijala na Vrtu Lili Novy, predstavile pa so jo poleg urednice še Veronika Tašner s Pedagoške fakultete in pobudnica projekta, Živa Kos, raziskovalka in asistentka na Pedagoški in Filozofski fakulteti, Samira Kentrić, ilustratorka ter Teja Reba s festivala Mesto žensk. Prva je o knjigi spregovorila Veronika Tašner, ki je povedala, da so želeli s tem delom mladeži, ki ve malo o teh pomembnih ženskah, njihove zgodbe in njihovo delo približat. Povedala je še, da ker je bilo materiala veliko, so se osredotočile le na 50 žensk, oziroma 50+, ker skozi vsako žensko spoznamo še kakšno drugo žensko zgodbo. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Poletna bera Cankarjeve založbe
|
V poletnih mesecih je pri Cankarjevi založbi izšlo sedem knjižnih novosti: dve izvirni in pet prevodnih del. Predstavila sta jih urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov. Uvodna predstavitev je pripadla Avtorju Milanu Deklevi, ki je svoje izvirno delo Zaplešiva, Dante, predstavil z besedami urednika, ki med drugim o protagonistki knjige pove: »Ker iz puščave ni mogla ustvariti raja, jo je preoblikovala v rajanje človeške minljivosti.« To je zgodba o umetnici, nekoč priznani plesalki, ki si na steno zapuščene hiše nariše občinstvo, v kateri in pred katerim ustvarja ter preko svojih spominov devetih desetletij hkrati prepoveduje tudi o zgodovini Amerike. Janko Petrovec zaradi vseh obveznosti žal ni uspel prisostvovati tiskovni konferenci in je zato njegov prevod romana Marca Missirolija Zvestoba predstavil urednik. Roman je bil leta 2019 med petimi finalisti za najpomembnejšo italijansko književno nagrado strega ter osvojil nagrado strega giovani 2019. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Požigi v ljubljanski Drami – uvod v Lebdenje
|
Nocoj in jutri, torej v petek, četrtega in v soboto, petega septembra, bo ljubljanska Drama s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi slavnostno obeležila začetek sezone 2020-2021, imenovane Lebdenje. Uprizoritev režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, je postavljena na Veliki oder; Enaindvajset likov oblikujejo Pia Zemljič, gostja Nataša Keser, novi član ansambla Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof; Trem igralkam, eni v alternaciji in šestim igralcem sta naloženi po dve vlogi; Drama je obsežno delo; napovedujejo, da bo predstava trajala dlje kot štiri ure in pol; Požige je v okviru priprav na diplomsko delo na dveh študijskih smereh (prevajanje, dramaturgija) prevedla Eva Mahkovic, dramaturg pa je Tibor Hrs Pandur, ki je za gledališki list pripravil obsežen esej z mnogimi, tako za občinstvo kot strokovno javnost, pomembnimi informacijami in pojasnili. Avtorica scenografije je Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel, lektorica pa Tatjana Stanič; študijska asistenta sta Jaka Smerkolj Simoneti za režijo in Sara Slivnik za scenografijo. Predstava se za razliko od običajnih večernih ur začenja že ob šestih popoldne; ima namreč dva odmora in traja dobre štiri ure. Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu
|
Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub – uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Slikanice; šest novih za začetek predšolske in šolske jeseni.
|
Po koronskem super premoru in po še pravočasni vrnitvi v kaotično življenje smo v studio Radia KAOS povabili Ireno Matko Lukan, urednico otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi. Predstavila je tri nove knjige iz zbirke Čebelica, dve veliki slikanici ter novo knjigo iz zbirke Trio Golaznikus; Vse to še preden otroci znova sedejo, upajmo, da bo s tem šlo vse po načrtih, v šolske klopi. Z Andrejem Pengovom Bitencem sta predstavila najprej Preglovega Fanta, ki lepo pozdravlja, ilustriral ga je Marjan Manček, nadaljevala pa sta z Diverzanti in Izdajalci Andreja E Skubica in ilustracijami Tanje Komadina – šesto knjigo v priljubljeni seriji Trio Golaznikus, navihancev da malo takih, ki tokrat pred pozidavo rešijo otroško igrišče; V pospešenem tempu sta se lotila še dvesto let starih Dogodivščin male miške, besedila Celie Thaxter, ki ga je prevedla Marjana Kobe, ilustrirala pa Ana Zavadlav. Potem sta v predstavitvenem tonu napletla še nekaj o sijajni pripovedi o Marku, ki na belem konju jaše, ki je svojo prvo izdajo izpod peresa in barvnih svinčnikov Toneta Pavčka in Ančke Gošnik Godec doživela že pred šestintridesetimi leti pri založbi Borec; Z zgodbo o levu mladinske pisateljice Jane Milčinski, so pri Mladinski knjigi zaznamovali stoto obletnico njenega rojstva, slikanico je ilustrirala Maša Kozjek; Na zadnje sta se Andrej Pengov in Irena Matko Lukan pogovorila še o veliki poetični slikanici o smrti in malem Egonu, z naslovom Za vedno, ki pripoveduje o smrti očeta, s katero se mora Egon kot otrok soočiti; Napisal jo je nemški avtor mlajše srednje generacije Kai Lüftner, prevedla jo je Alenka Veler, ilustrirala pa Katja Gehrmann. Vabljeni k ogledu pogovora, ki ga je za objavo pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Želka raztresli po travi na Žalah; tri leta potem, ko je Peco, ljubljanska legenda, premagal infarkt.
|
Drugi avgustovski ponedeljek so nekateri glavni slovenski časopisi objavili v prepoznavnem Brecljevem slogu napisano besedilo v spomin Želku Peliconu – Pecotu, legendi ljubljanskega Kulturno umetniškega društva dr_France Prešeren v Trnovem. Pomislil sem: znova nek Markov štos, sicer na robu običajnega ali če hočete – normalnega, pravzaprav tega in tistega, kar večinoma mislimo, da je normalno, kadar ni vsakdanje – kot je večina njegovih ustvarjanj – in za katerega sta se z Želkom najbrž dogovorila, da na ta način opozorita na kak zaplet ali krivico; Dnevniška besedila Brecelj pogosto podpisuje kot Barko Mrecelj; Tokrat se je podpisal s pravim imenom; to je bil prvi znak, da gre tokrat morda zelo zares. Brecljev »In memoriam« Želku Peliconu so potem zares objavili (in ne zgolj povzeli, kot je bila njegova skromna želja), vsi »prevladujoči« tiskani mediji, nekateri drugi pa so povzeli bistveno; Še vedno ga lahko v celoti in v izvirniku preberete na povezavi https://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=30088. Trajalo je nekaj dni, da sem dejstva uspel preveriti v pogovoru z Markom Brecljem osebno. Ne da bi ga podrobneje spraševal, sem ga, tako mimogrede razumel, da tudi on ni v najboljši kondiciji in da z zdravjem ne prekipeva in da je pogosto na cevkah in cevčicah. Nadaljujte z branjem →