Prvi petek v aprilu se je zgodil prvi dan tretjega Festivala angažiranega pisanja Itn. Kot se predstavijo na festivalski spletni strani, festival nastaja v tesnem sodelovanju Vodnikove domačije, Mladinske knjige in Novega dijaka. Festival prinaša pogovore, predavanja, delavnice, menjalnico poezije, zajtrk z avtorji, obisk pisateljice iz tujine, igranje družabne igre po knjigah ter avtorske postavitve knjig na oder. Odpira prostor za nova spoznanja, druženja, razpravljanja in tudi pomembne trke naših pogledov. Tema tega dne je bila Ženske Pisave in na obisku kot pisateljica iz tujine je bila Janne Teller, bolj natančno, v okviru festivala je predstavljala svoji dve knjigi Vse in Nič, ki sta prevedeni v slovenščino. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Pljuča z izjemno kapaciteto; v Mali drami.
|
Vsakič, ko vstopim v dvoranico Male drame, se ozrem po zadnji, deveti vrsti in enem od obeh skrajnih sedežev z enakima številkama; Ena. Tako sem se razvadil, malo zaradi razmetanega telesca in malo bolj zaradi občutka, da je od tam dovolj dober pregled nad dogajanjem na odru in v dvorani; Tokrat, bil je zadnji petek v marcu, me je prijazno in visoko profesionalno osebje zadržalo že pri vratih, kjer bi se zlahka obregnil ob posebej postavljeno špansko steno, ki je zapirala pogled in dostop do sedežev in me usmerilo na dvovišinsko klop, postavljeno vzdolž leve (ja, in desne tudi) stene že tako ne prerazkošnega prostora, ki mu tam rečejo oder. Prvi vtis je bil podoben tistemu, ki sem ga doživel ob mojem krstnem obisku sicer bolj v amfiteater postavljene predavalnice medicinske fakultete s secirnima mizama na sredi; Na priložnostnih klopeh so že sedeli zvečine znani obrazi, zadržani, niti ne preveč klepetavi, prej mrki kot razposajeni; Sredi prizorišča je stala težka in velika miza, nad katero se je na domiselno pod strop vpeti in z reflektorji pregrevani rešetki lomila ter ven in ven – vse do konca predstave topila zgledna zaloga ledu in mokrila po predmetih iz vsakdanjega življenja tako rekoč slehernega sodobnika; Ona (Ž) in on (M) pa sta sedela vsak k sebi na skrajnih koncih tega omizja za dva raztežaja moških ramen od obeh robov nastlane in nenehno namakane mize; Kot kraljica in kralj tega sodobnega Sveta. Vsak na svojem koncu, ker za mizo pač ni ne čas ne pravi kraj za ljubezen. Razen v besedah. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Rozin Baal v SMG; po Brechtovih motivih in v Tauferjevi režiji.
|
V Slovenskem mladinskem gledališču bo končno uprizorjen Baal, katerega premiera je bila prvič napovedana tisto soboto po državnem prazniku Dnevu kulture. Kdo ali kaj pa sploh je Baal? To je, kakor koli obračamo in obrnemo, Bertolt Brecht; Dramsko besedilo, prva celovečerna drama, ki jo je napisal ta nemški modernistični dramatik; Nastajalo je dlje časa, od gledališkega seminarja pri Arturju Kutscherju leta 1918, če sledimo zapisu Dubravka Mihanovića v gledališkem listu – pa vsaj tja do krstne uprizoritve, leta 1923 v leipzigškem Altes Theatru a ga je popravljal in dopolnjeval tudi po tem; Ko je pisal to protidramo, ki (po Tomažu Toporišiču) pomeni začetek razgradnje Aristotela in konec dramske oblike gledališča posnemanja, je po medvojni vojaški službi, kamor je bil vpoklican kot bolničar, postal član revolucionarnega vojaškega komiteja; Pred enaindvajsetim leti sta profesor Lado Kralj, eden od bardov slovenskega gledališča in Eduard Miler z Žanino Mirčevsko in drugimi sodelavci dramo Baal uprizorila v ljubljanski Drami; Baal bo po poldrugem mesecu odloga, ki je nastal zaradi bolezni v ansamblu, zdaj končno uprizorjen tudi v Mladinskem. Tisti v ljubljanski Drami seveda ni bil edini Baal na slovenskih odrih, da bi se zelo pogosto prikazoval pri nas, pa tudi ni mogoče reči. Baal, kot ga je za to uprizoritev spisal Andrej Rozman Roza, za razliko od dosedanjih redkih postavitev pri nas, ni Brechtovo besedilo in tudi ne njegova priredba, da bi jo mogli primerjati s tisto pred desetletjema v Drami, onim mariborskim ali morda celo sanktpeterburškim, ki je gostoval tudi v SSG v Trstu. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Sodni dnevi iz Cankarjeve založbe
|
Prejšnji teden so pri Cankarjevi založbi predstavili knjigo Petra Čeferina in Vasje Jagra Sodni dnevi. Na tiskovni konferenci sta bila prisotna oba avtorja, povezovala pa jo je Vida Petrovčič. Uvodoma pa je zbrane nagovorila Nina Žitko Pucer, saj se je urednik knjige Aljoša Harlamov ta čas mudil na knjižnem sejmu v Londonu. Gospod Peter Čeferin je razložil zakaj se je odločil napisati kriminalko. Kot pravi sam je pri opravljanju odvetniškega poklica pogosto prišel do spoznanj, da so nekateri dogodki v resničnem življenju mnogo bolj šokantni in neverjetni od še tako pretresljive literature. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Fassbinder, Marković Mathis in Horvat 45 let potem. Ljubezen se zgodi.
|
Nekdaj začasna garaža za prastarega tamovca, sicer še vedno uporabni tovornjak in delavnica z velikansko stružnico za obdelavo osi in koles vagonov in lokomotiv, vzdolžne lege, brez gledališke globine, je v minulih nekaj mesecih postala prizorišče krstne uprizoritve družbene drame, točneje, kot se izkaže v pogovoru z režiserjem Sebastijanom Horvatom, melodrame z naslovom Ali: Strah ti pojé dušo. Gledališka igra, točneje odrska priredba Fassbinderjevega filma Strah pojest duša (v izvirniku: Angst essen Seele auf), je nastala izpod peresa avtorja priredbe in dramaturga Milana Markovića Matthisa. In kje je ta nekdanja garaža in delavnica, ki je poslej ljubljanski Fassbinderplac; Tam nekje na dokaj prostranem območju med gorenjsko in kamniško progo, kjer najdemo tudi Želežniški muzej in zvrhano mero železniške arheologije v podobi bolj ali manj zapuščenih remontnih delavnic, »vrtiljaka« za preusmerjanje lokomotiv in vagonov, omrežja železniških tirov in tudi še povsem uporabnih lokomotiv, delovnih strojev na tirih in podobne zanimive železničarske krame; Samobor, Horvat in Marković Mathis so premišljevali, kako in predvsem kje uprizoriti to delo, saj je treba zanj poiskati čim bolj avtentičen prostor. Sebastijanov entuzijazem, ki je po Samoborjevih besedah tudi velik gledališki divjak, ju je pripeljal v remontno delavnico Slovenskih železnic, en pisk proč od muzejske zgradbe; Pred tem sta pregledala celo vsto avtentičnih, nekdaj proizvodnih in delavniških prostorov a noben ni ustrezal do te mere kot prav ta med množico malo uporabljanih tračnic. Avtor priredbe in dramaturg Milan Marković Mathis je v gledališkem listu med drugim zapisal: V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Četrtkov večer s kodo L, novo slovensko opero.
|
Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa so bili navdih avtorjem nove slovenske opere koda L; Kamor koli smo pogledali, se zapis tega naslova – v nasprotju s slovničnimi pravili – začne z malo začetnico; Zakaj že? Tega tudi po pogovoru z libretistko in dramaturginjo Evo Kraševec ter režiserjem in scenografom Roccom na glavnem slovenskem opernem odru, ne vemo; Morda se nam razodene po nocojšni krstni uprizoritvi, za katero je glasbo zložil Milko Lazar; Je pa res, da ju – vsaj z neposrednim in jasnim vprašanjem o tem – nismo nadlegovali, ker smo na nek način pričakovali, da nam tudi to stilno podrobnost, pravzaprav še eno skrivnost, ki jo vzpostavlja ta operna noviteta, razkrije delo samo; Če poskušamo naslov dosledneje sloveniti, za kar seveda ni nikakršne potrebe, saj bi s tem z odvečnimi formalizmi posegli v “pesnikovo” ustvarjalno pravico ter pričakovano čarobnost te stvaritve, bi mogli zapisati, da gre za Geslo L; In kaj vse je, kaj (z)more, kaj lahko pomeni ta enigmatični »L«? Nam se je najprej, tako po bližnjici, izrisala Ljubezen in najbrž nismo zelo zgrešili. Mora to ni ednini mogoči odgovor, saj če se za hip vrnemu k Barthesu mojstru mitov in znamenj ter njihovih pomenov, ki v Fragmentih na do tedaj neobičajni način obravnava prav to – ljubezen, namreč. (Če smo dobro razumeli oba sogovornika, gre pravzaprav za mitologijo človekove magije, zloženo ali razmetano v fragmente, kjer se v Orfejskem mitu iz prve zemeljske razpoke ustvari okolje in atmosfera za razpravo, simpozij o erotičnem in hkrati arhetipskem (na obeh straneh vsake posamične stasti), ki je od nekdaj v človekovi naravi, prek hrepenenja, kjer se vzpostavlja romantični mit – vse do klimaksa, izpolnitve, kar je že po naravi stvari – vrhunec doživetja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
El Hedi ben Salem M`Barek Mohammed Mustafa; krajše Ali – na železničarskem odru Drame
|
Kot nadaljevanje ali morda bolj točno – kot drugi del oddaje, ki smo jo začeli s popoldanskim intervjujem z režiserjem Sebastijanom Horvatom, zdaj objavljamo posnetek pogovora z Iztokom Drabikom Jugom, gledališkim igralcem, ki v družbeni drami Ali: Strah ti poje dušo upodobi Salema, glavnega moškega igralca; Njegova soigralka in partnerica v tej igri je Nataša Barbara Gračner, ki je z likom ovdovele muenchenčanke Emmi ustvarila glavno vlogo te igre. Naš sogovornik, lik s polnim imenom El Hedi ben Salem M`Barek Mohammed Mustafa ali krajše Ali, je eden od enajstih nastopajočih v tej igri, ki so jo namesto na veliki oder ljubljanske Drame tokrat postavili v nekdanjo delavnico, garažo in remontno halo Slovenskih železnic, tam na sotočju gorenjske in kamniške proge, kjer je nedaleč proč, glej ga zlomka, nedolgo tega zrasla prva džamija v Sloveniji. Za sklep intervjuja z igralcem Iztokom Drabikom Jugom, ki je ustvaril lik Alija v odrski priredbi filma Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali, tokrat z naslovom Ali: Strah ti pojé dušo, objavljamo ekipo ustvarjalcev in igralsko zasedbo, ki se je zaradi različnih vzorokov, zvečine bolezenskih, zadnje tedne pred premiero kar opazno spremenila. Prevajalca iz nemščine in srbščine sta bila Urška Brodar in Jernej Potočan, režiser je Sebastijan Horvat, avtor priredbe in dramaturg je Milan Marković Mathis, scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek, lektor pa Arko. Vlogi glavnih protagonistov Emmi in Salema oz. Nadaljujte z branjem →