Prispevki

Prihodnjo sredo trinajstega marca se v Cankarjevem domu s filmom Pariz je praznik – v 18_valovih začne 21_Festival dokumentarnega filma. S petindvajsetimi filmi in devetintridesetimi projekcijami, v štirih dvoranah, ob domačih Kosovelovi in Linhartovi, še v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, bo trajal vse do tretje srede v marcu, to je do dvajsetega v mesecu; Tokrat brez izrazito zvedniškega – bodisi po vsebini bodisi tematiki – vendar zato nič manj avtorsko (tudi v zvedniškem smislu) podčrtanega ali če hočete – podpisanega filma; Pet sekcij, med katerimi je prva tekmovalna s petimi filmi z žensko tematiko, tremi avtoricami in dvema avtorjema, ki jih bo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic ocenjevala mednarodna žirija v pretežni slovenski sestavi s Kristino Božič, Večerovo novinarko ter Ireno Butoln, germanistko in svoj čas tudi Unicefovo prostovoljko, trenutno pa sodelujočo na predstavi Starci Gledališča Glej, ki je nastala in se uprizarja pod vodstvom Hane Vodeb in režiserja Tina Grabnarja; Tretja članica je Oksana Sarkisova Direktorica Mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti, raziskovalka na Blinken OSA Archive in soustanoviteljica platforme za vizualne študije na Srednjeevropski univerzi (CEU). S programskim direktorjem FDF Simonom Popkom smo se posebej za Radio KAOS pogovarjali o nekaterih poudarkih tudi v drugih štirih festivalskih sekcijah – aktualni, družbeno kritični; intimnih in globalnih portretih; mitih, ikonah, medijih ter o retrospektivni z osmimi filmi Wernerja Herzoga. Kot se spodobi vsem premišljeno oblikovanim filmskim festivalom so tudi na 21.FDF poskrbeli za spremljevalni program. Ni povsem jasno, zakaj so za nosilca strokovnega seminarja Media izbrali Motovilo – Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji, a njihov program morda prav zaradi izbire študijskega primera filma Zasužnjena ženska program vliva nekaj upanja, da se bo z raznotero in najbrž dobro obiskano obravnavo pretresljive zgodbe o neke vrste sužnjelastniškem razmerju, ki je, kot kaže, mogoče ne samo v 21. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Petkov večer je v Mali Drami določen za premiero, krstno uprizoritev igre Bedenje, za SNG Drama Ljubljana posebej napisanega dramskega besedila dramatika in mnogostranskega gledališkega ustvarjalca Nebojše Pop-Tasića, ki se osredotoča, kot zapiše naš sogovornik Mare Bulc v predstavitvenih gradivih, na paradigmatski trenutek rojstva. To je zgodba o prepovedani družinski intimi, o zgodbah, ki se niso pripovedovale potomcem, ker so bile preveč krute ali pa ideološko in zgodovinsko oporečne; Zgodi se obisk družinskih duhov v noči, ko se rojeva sin, otrok, ki ga v tej igri vsi njegovi, od katerih je zbežal, obiščejo, da bi skupaj razkrivali in razkrili družinsko mitologijo; no prav vsega ne razkrijejo; Kaj bi potem sploh še ostalo tej zelo intimni pripovedi in – navsezadnje – bi se mitologija te skupnosti razblinila; To pa že ne. Ob že omenjenih avtorju besedila, ki je hkrati tudi dramaturg predstave in režiserju, so to uprizoritev soustvarili tudi scenograf Damir Leventić, kostumografinja Sanja Grcić, lektorica Barbara Rogelj, avtor glasbe Damir Avdić, oblikovalec giba Sebastjan Starič, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, ter lektorja za grščino in portugalščino Rok Kuntner in Juš Škraban in svetovalka za ruščino Tatjana Stanič. Naš sogovornik, režiser Mare Bulci pa se je, ko je snoval postavitev Bedenja na oder in njegovo uprizoritev, sprav vprašal, kakšna more biti ta predstava v njegovih očeh, mislih; kako jo vidi? Tudi o tem sva se pogovarjala in uspelo mu je, da je ta izhodišča uspel, verjame, ustvariti na odru kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite, kot tišino, povednejšo od besed, kot šepet, glasnejši od kričanja in hkrati kot vsakdanjo zgodbo, ki med vrsticami skriva ep. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pri Mladinski so prejšnji teden predstavili dve novi zbirki poezij. To so pesmi Mihe Avanza z naslovom Rorschach ter zbirka pesmi že preminule Lučke Jenčič, ki sta jo uredila Nela Malečkar in Peter Kolšek in ima naslov Medena sled. Lučka Jenčič za življenja sicer ni izdala nobene pesniške zbirke, objavila je le nekaj posamičnih pesmi v revijah in na radiu. Pesmi za to zbirko je sicer imela pripravljene, a se je diplomatka Filozofske fakultete leta 2018 poslovila. Nela Malečkar nam je o Lučki Jenčič povedala še, da so jo poznali predvsem kot prevajalko iz nemščine. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Konec januarja je Andrej Kokot, ta čas menda edini protestni pevec pri nas, sredi starega mestnega jedra Ljubljane predstavil svoj novi album Et tu, Brute. Album je izšel decembra 2018, v samozaložbi oz. točneje – založilo ga je njegovo društvo Prava beseda; izšel je torej z zamudo a ob ravno pravem času – pred ali tam okrog državnega praznika – Dneva kulture; Zamuda je nastala zaradi, so zapisali v vabilu na petkov koncert, Andrejevega dolgoletnega kulturnega molka ali kot prav tam (v vabilu, namreč) pravi sam: »Zdaj ni čas za sajenje rožic; Udariti je treba po mizi, dokler jo še imamo pred sabo; In je kaj na njej.«

Petkov koncert, Kantavtorski večer Andreja Kokota, bo na samem robu starega dela Kranja v Stolpu Škrlovec, 22_februarja, ob osmih zvečer. V promocijskih gradivih, priloženih vabilu na ta koncert, so med drugim zapisali tudi, da se je kot glasbenik vspostavil ali če hočete – začel v javnosti pojavljati – na pragu osemdesetih, ko je vznikalo desetletje obetavnih sprememb. Taka je bila in je še vedno tudi njegova glasba, taka so bila in so še kar naprej njegova sporočila; Začel je s Kladvi, nadaljeval kot protestni pevec – kantavtor in vztrajal do začetka drugih karier sredi osemdesetih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pretekli teden sta Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov predstavila pet novosti Cankarjeve založbe, bolj natančno tri prevode, zbirko kratkih esejev in zbirko novel. Zbirka novel izpod peresa Vinka Möderendorferja, ki nam je tokrat spisa Navodila za srečo, ki se v vseh zgodbah dotika človeških razmerij in ki se vijejo od analitičnih pristopov do travmatičnih izkušenj. Sam pa je o svoji novi zbirki povedal, da so novele nastajala mnogo let, kot je pri taki zbirki v navadi in, da ko jih je imel ne kupu sedem, osem, je ugotovil , da se vse ukvarjajo s srečo, ki je spontano postala skupni imenovalec. Potem je še dve, tri novele napisal s to mislijo in tako je nastala zbirka. S predstavitvijo je nadaljeval Aljoša Harlamov ki je naprej predstavil zbirko esejev Katje Perat z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Upravni odbor Prešernovega sklada je že zgodaj januarja v dvorani Kinodvora objavil imena dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Poročali smo že, da Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin; Nagrade bodo podeljene na četrtkovi slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu na predvečer praznika; Na januarski predstavitvi so objavili tudi odločitve šestih komisij po posameznih umetniških področjih – za književnost, za glasbo, za uprizoritvene umetnosti, za avdiovizualno umetnost ter za oblikovaje in arhitekturo. Nagrajence so predstavili posamezni člani Upravnega odbora Prešernovega sklada; Nagrajenci sklada za leto 2019 so pesnik Jure Jakob, zborovska dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, gledališka in filmska igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. V nadaljevanju objavljamo drugi del posnetka s predstavitve v Kinodvoru. Predstavitev imen Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada sem za Radio KAOS posnel in pripravil za objavo – Andrej Pengov. V petek, 8. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Sredi drugega tedna v januarju je Upravni odbor Prešernovega sklada objavil imena dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin, nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2019 pa so pesnik Jure Jakob, zborovska dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, gledališka in filmska igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. V prihodnjih dneh – vse do večera pred Dnevom kulture, ko bodo na državni proslavi, ki jo v Cankarjevem domu pripravljata avtor koncepta Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec, nagrade tudi podeljene, bomo v programu Radia KAOS objavili tudi druge dele posnetka z razglasitve imen nagrajencev, kot so bila predstavljena v Kinodvoru. Tokrat objavljamo torej uvodni in sklepni del dogajanja v Kinodvoru – z uvodnima besedama donedavnega ministra za kulturo Dejana Prešička in predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja ter predstavitvi odločitve o obeh glavnih nagrajencih – Bjanki Adžić Ursulov in Filipa Robarja Dorina. Na drugi letošnji četrtek, sem bil kakšno uro ali nekaj več po poldnevu v Kinodvoru Andrej Pengov. Radio KAOS bo, v skladu s 16-letno tradicijo, v petek, 8. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki