Datumi in spremembe (statuta)

Spoštovani! Kot vse kaže, ljubljanski mestni svet na današni seji ne bo potrdil sprememb statuta v delu, v katerem bi odpravili omejitev višine posla, do katere lahko župan odloča brez potrditve mestnega sveta. Za spremembe statuta je potrebna dvotretjinska večina, se pravi trideset svetniških glasov. A če se čez vikend ni zgodilo kaj pretresljivega, potem bo poleg liste Zorana Jankovića, katere podpora je nekako pričakovana, spremembo podprl le še svetnik LDS Slavko Ziherl, kar pomeni, da bodo za uveljavitev te spremembe umanjkali štirje glasovi.

Kot smo na tem mestu zapisali že pred tednom dni, kratkoročno tak izid ne bo pomenil neke blazne spremembe. Župan Janković in njegova lista imata v mestnem svetu večino, ki omogoča, da bodo posli, tudi brez spremembe statuta, šli skozi svetniško sito. Vodja ljubljanskih socialnih demokratov Metka Tekavčič, ki je konec prejšnjega tedna ostro nastopila proti predlaganim spremembam, je imela seveda prav, ko je rekla, da je prav, da mestni svet pove svoje mnenje o velikih poslih. A pri tem je treba dodati, da lahko mestni svet vedno razpravlja o vsem, ne glede na to, ali obdrži nadzorstveno funkcijo ali ne.

Vprašanje torej ni v tem ali lahko mestni svet razpravlja o posamičnem poslu ali ne. To lahko naredi tudi za posle, manjše od dveh milijonov. Gre za vprašanje, ali lahko mestni svet posamični posel prepreči ali ne. Glede na trenutno porazdelitev glasov v mestnem svetu je verjetnost za kaj takšnega majhna, tudi če poslovnik ne bo spremenjen. S tega vidika torej ne bo nobene velike spremembe.

Ostaja pa dejstvo, da jeseni sprejeti zakon o upravljanju stvarnega premoženja države in občin odgovornost za nepremičninske posle nalaga izključno na pleča izvršne veje oblasti. In slej ko prej bo treba statut prilagoditi zakonskim določilom in tudi takrat bo za spremembe potrebna dvotretjinska večina.

To pa verjetno ne bo edina točka, kjer bo razprava v mestnem svetu tekla na, recimo temu, povečanih obratih. Ena od predlaganih sprememb je tudi ukinitev 14. aprila kot »drugega« mestnega praznika, ki ga obeležujemo od začetka 90-ih let dalje. Takratna mestna politika je praznik določila kot neke vrste protiutež 9. maju, ko obeležujemo dan zmage in ki ima (ali bolje: je imel) za nekatere preveč »komunističen« predznak.

Prva omemba Ljubljane res ni kar tako. Najnovejša dognanja celo kažejo, da je belo mesto starejše, kot se zdelo do sedaj. A štirinajsti april ni več zgodovinsko natančen datum, zato resnično ni potrebe, da bi zgodovinskost mesta obeleževali prav na ta dan, pač pa bi ga z lahkoto združili z devetim majem, ki je za prestolnico prav tako prelomen datum. A če debata pri tej točki ne bo ideološko obarvana, bo to veliko presenečenje.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?
Tedenski komentar je spesnil človek lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc