Iztirjeni francosko-nemški vlak na poti v Kočevje

Spoštovani! Kdor je mislil, da bo Borut Pahor brez boja dočakal kongres stranke v Kočevju, na katerem bodo Socialni demokrati izbirali novo vodstvo, ta se je močno uštel. Nekdanji premier je dober teden dni pred kongresom krenil v medijsko ofenzivo, ki pa je pogosto bolj podobna kampaniji za predsednika države kot pa predsednika stranke. Vprašanj, ki jih bodo Socialni demokrati reševali na kongresu, bo mnogo. A tisto temeljno, ki lahko stranko pretrese do obisti je, kašne – če sploh kakšne – bodo kadrovske in programske posledice volilnega poraza. Še več: nadaljnji razvoj dogodkov v SD bo krojilo to, ali si bodo na kongresu lahko priznali, da so volitve čisto zares izgubili.

Kajti za to gre. Nekdanji premier se vsaj v javnosti pogosto obnaša, kot da volitev ni izgubil, ampak je vladanje zgolj začasno predal svojemu nasledniku in hkrati predhodniku Janezu Janši. Pri tem ni nepomembno, da se je Janša po volilnem porazu leta 2008 obnašal podobno. Z eno ključno razliko: Janši se je račun izšel. Pahorju se najbrž ne bo. Politična igra se je preveč zaostrila in radikalizirala, da bi Pahor s svojo kronično združevalnostjo in nesposobnostjo konceptualnega premika v katerokoli smer lahko dal stranki nov zagon.

Kot predsednik vlade je imel Pahor nedvomno nehvaležno nalogo, saj je krmilo prevzel v trenutku, ko je Slovenijo zadela kriza, za katero tako ali drugače sam ni bil odgovoren. Je pa zanjo prevzel odgovornost v trenutku, ko je začel Slovenijo vleči na tisti znani “nemško-francoski vlak”, za katerega še danes vztraja, da je edina rešitev za Slovenijo. Pa čeprav se je že zdavnaj iztiril.

V Sloveniji smo namreč v preteklih nekaj letih napačno odgovorili na popolnoma vsa ekonomska in družbena vprašanja. Reforme, ki bi jih morali tako ali tako sprejeti (denimo, pokojninska, malo delo in delo na črno) so padle na oltarju ozkih interesov in politikanstva, ko pa se kot alternativa pojavi demontaža socialne države, pa mirno gledamo, kako gre vse skupaj skozi. Da o dvigu reakcionarnih sil, ki po eni strani lahko zrušijo družinski zakonik, po drugi pa sprenevedavo skomigajo z rameni ob sesuvanju cerkvenih naložb v sončni prah, sploh ne govorimo.

Zato bo odločitev delegatov na kongresu SD o novem predsedniku hkrati tudi izrekanje o objektivni odgovornosti stranke za stanje v državi. Če bodo Pahorja zamenjali, bodo s tem morda začeli proces oblikovanja novih, bolj pravilnih odgovorov na izzive s katerimi se bo ta država (dokler jo sploh še imamo) soočala. Če pa bo Pahor tako ali drugače ostal na položaju, potem se ne bo zgodilo nič.

A če je po eni strani težava te stranke njen aktualni predsednik, ki na nek bizaren način radikalno zagovarja status quo, po drugi strani njegovi protikandidati ne zmorejo oblikovati jasne alternative obstoječemu stanju. Še največ je na tem področju pokazal Igor Lukšič, ki je Pahorja kritiziral že vsaj od volitev dalje. Poleg tega je kot strankin (neuradni) ideolog in nekdanji minister za šolstvo dovolj dobro podkovan prav na področjih, kjer mora SD iskati odgovore na vprašanja prihodnosti. A vendar se zanj občasno zdi, kot da se obotavlja spustiti v dokončen obračun s Pahorjem. Večkrat je že dejal, da bi bilo lepo in prav, da bi Pahor po volilnem porazu mesto šefa stranke prepustil drugemu.

To je sicer res. A Pahor tega ni storil. Zato ima stranka v Kočevju dve možnosti. Da se postavi proti Pahorju in kratkoročno tvega razkol, pri čemer bo veliko odvisno od tega, kaj bi se zgodilo s poslansko skupino stranke, ali pa enostavno še enkrat požegna Pahorja za šefa. S tem pa mu da tudi bianco menico za nastop na predsedniških volitvah, kjer bi – če bi premagal predsednika Türka – Pahor postal edini politik v zgodovini države, ki je zasedal vse tri vodilne funkcije: predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik države.

In če bi se Pahor jeseni res preselil na Erjavčevo, bi morala SD spet skozi enak proces, le da bi bil Pahor v tem primeru – dovolite – na varni strani radarja.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.