Nervoza pred začetkom

Spoštovani!

Na domačem političnem prizorišču se dogodki kar prehitevajo in v predvolilni vročici, ki občasno preide v predvolilno histerijo in frustracijo se zdi že vsak dogodek prelomen in odločilen. Tako so se pretekli teden mnogi spotaknili ob izjavo Katarine Kresal o možnem sodelovanju z Golobičevim Zares.

Odkar se je Borut Pahor zbudil iz sna velike koalicije, je povezovanje na levici na dlani. Ko je to povedal sam, so si tako na levici kot na desnici vsi oddahnili, saj je tako vsaj začasno minila nevarnost nadideološkega povezovanja in bodo lahko vsi akterji utrjeni za svojimi vertikalnimi okopi in izvajali horizontalne premike (če si nekoliko sposodimo naslova dveh bestselerjev aktualnega premiera). Aktualni politični cvetober se je namreč – kot vse kaže – odločil za frontalni spopad, ki se bo začel približno pet minut po koncu slovenskega predsedovanja EU in manevri, ki jih trenutno izvajata tako ena kot druga stran še vedno spadajo zgolj v iskanje začetnih pozicij, pri tem pa občasno ugriznejo svojega strateškega zaveznika.

Katarine Kresal se – na srečo ali pa na žalost – sicer ne drži sloves mojstrice zakuslinega preigravanja, čemur lahko pripišemo njene občasne izlete v območje presenetljive iskrenosti. Tja spada tudi njena zadnja izjava. Že pred časom – ko ji je Borut Pahor speljal Mitjo Gasparija – je vzdignila marsikatero obrv, ko je dejala, da bi si morala levica prizadevati za to, da Janeza Janšo spravi ob oblast ne pa da si medsebojno prevzema kadre. Tudi tokrat je verjetno povedala več, kot je hotela. Povezovanje z Zares in Socialnimi demokrati je resda zelo verjetno, ampak prepogosto omenjanje slednjega bi znalo predvsem pri zeleno-modrih in oranžnih povzročiti tolikšno dozo grenkega priokusa, da bi na dan volitve lahko kdo ostal tudi doma.

A ta nevarnost kaj kmalu mine, saj bolj stekli izmed opoziciji gorkih glasov takoj vidijo ultimativni dokaz teorije, da je bil razpad LDS le zaigran in da je šlo pri vsem skupaj le za zelo zapleteno levičarsko zaroto, katere namen je – pomislite – prevzem oblasti. Seveda gre za poskus prevzema oblasti. Temu so namenjene volitve. Preskusu priljubljenosti aktualne oblasti in – če ta na izpitu pogrne – oblikovanju nove. Levica, ki je sicer vedno notorično skregana med sabo, se navadno ne sestaja zato, da bi se dogovorila za piknik ob dnevu OF.

Zato ni čisto jasno, zakaj na desni vpijejo ob pogovarjanju Zares in LDS. Stranki se še lep čas ne bosta povezali, tudi zato, ker so ločitvene rane še precej sveže. Histerične odzive gre zato bolj verjetno pripisati dejstvu, da se ta hip na desni ne dogaja nič posebnega, saj je SDS bolj ali manj do kosti oglodala tako SLS in NSI. Edinole stranka z imenom Liberalci se menda ustanavlja – njenega političnega programa se bodo razveselili vsi tisti, ki menijo, da je enotna davčna stopnja edini odgovor na vse slovenske tegobe.

Končni spopad se bliža in nekateri bolj nervozni kličejo k napadu. Zmagali pa bodo tisti, ki bodo ohranili trezno glavo. Levi ali desni

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

[coolplayer]
mms://217.72.76.71/KAOSOD/prispevki/20080414_komentar.wma
[/coolplayer]