Gigantski pomen vejic

Spoštovani!

Do volitev sta še točno dva meseca, in stranke že počasi »prestavljajo v drugo«, kot se reče. Ankete spet postajajo vedno bolj pogoste, minimalni premiki, ki se merijo v desetinkah odstotka, pa se zdijo kot tektonski premiki.

Dejstvo namreč je, da sta dve največji stranki, Janševa SDS in Pahorjeva SD že nekaj časa v bolj ali manj mrtvem teku, razlika med njima pa zelo redko presega statistično napako, ne glede na to, katera od njiju je v vodstvu. Vendar pa se – nekoliko manj na očeh javnosti – dogajajo še druge bitke in bitkice.

Ena od bolj zanimivih je gotovo tista na levici, kjer si SD, Zares in LDS izmenjujejo status najbolj verjetnega prebežnika. Trenutno to si to laskavo titulo lasti LDS, ki naj bi – če bo relativna zmagovalka volitev Janševa SDS – dobila »ponudbo, ki je ne bo mogla zavrniti«. Mnogim na levici gredo ob misli, da bi šla LDS v koalicijo v koalicijo z SDS od groze dlake pokonci. A če dobro pogledamo, lahko ugotovimo, da so govorice o dezerterstvu krožile že pred. Najprej za Pahorjevo SD, nato pa za Golobičev Zares.

Tako Pahor kot Golobič sta – po različno dolgih obdobjih izmotavanja – vendarle vnaprej izključila možnost koalicije z Janševo stranko, zato lahko zelo verjetno nekaj podobnega v naslednjih dneh in tednih pričakujemo tudi od Katarine Kresal, ki je – roko na srce – prva od predsednikov strank na levici javno povedala, kaj je politični cilj nje in njene stranke. Spraviti Janeza Janšo z oblasti. V kolikor bi si LDS in njena predsednica pri tem vprašanju premislili, bi to zelo verjetno pomenilo politični samomor.

Bolj zanimivo je vprašanje, od kod takšne in podobne govorice izvirajo. Teoretiki zarote bi verjetno dejali, da jih lansirajo kar pri Janševih, ker želijo zabiti klin v blok levih strank. Možno, a hkrati malo verjetno, saj bi prebeg katerekoli od dveh manjših strank na levici enostavno pomenil, da bi se večji del njunih volilcev preselil k Pahorju, česar pa si Janša dva meseca pred volitvami enostavno ne more privoščiti.

Bolj verjetno je, da so tovrstne govorice rezultat bolj ali manj nemirne koeksistence na levici, kjer so tri stranke vzpostavile nekakšno dinamično ravnotežje prepleta interesov in medsebojnih konfliktov in ne enotne leve fronte, ki bi govorila z enim glasom. V takšnih razmerah, ki so – resnici na ljubo – značilne za politično levico, se zavezniki po malem gledajo z nezaupanjem in tovrstne govorice zelo verjetno v obtok spuščajo kar na levici, to pa zato, da bi vendarle prisilili zdaj eno, zdaj drugo stranko, da jasno in glasno pove, kakšni so njeni koalicijski načrti.

A kot smo zapisali na začetku – do volitev sta še dva meseca in tisti, ki bodo podlegli vročici, bodo vsaki vejici pripisovali gigantski pomen.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc