Popust na trenirke

Spoštovani! Bilo bi prelepo, če bi bil zdaj že razvpiti zapis na spletni strani SDS o “novih državljanih v trenirkah”, ki da so odločili volitve, zgolj izraz impotentnega besa nad porazom v volilni bitki, ki se je zdela že odločena. A žal ne gre le za ventiliranje jeze. Gre za premišljen tekst, ki pod izlivi že tako zavržnega sovražnega govora skriva dosti bolj nevarno tendenco: problematiziranje izida volitev.

Metoda je znana: najprej se – na videz od nikoder – na široko zlije litre in litre gnojnice, potem pa se krogi blizu avtorja teksta postavijo na stališče “saj ni lepo napisano, ampak nekaj resnice pa vendarle je v tem“, sledi pa relativizacija v smilu “saj ta-in-ta je rekel pa to-in-to“. V našem primeru seveda ni trajalo niti par ur, da je v imenu stranke SDS na omrežju Twitter nekdo potegnil vpozrednico s Hudo jamo in izjavo predsednika Türka o politiki SDS, ki da ji je treba reči ne. Skratka: če lahko oni, lahko tudi mi. A v trenutku, ko se človek spusti v debato glede utemeljenost izjav, je bil namen teksta dosežen. Naenkrat se več ne razpravlja o sovražnem govoru, temveč o utemeljenosti primerjav, sovražni govor pa, kot da ga ni.

Stranka SDS se tekstu ni odpovedala, pač pa se je skrila za tisto mantro, da “mnenje avtorja ne predstavlja mnenja stranke oziroma uredništva spletne strani”. Verjetno je odveč pripomniti, da strankarska spletna stran ni zgolj spletna edicija nekega časnika. Pa tudi če bi bila. Vsak pol-sposoben urednik vsakega medija, ki je vreden tega imena, bi takšen tekst vsaj z gnusom zavrnil in avtorja povabil na pogovor in mu razložil par stvari.

Objava takšnega teksta je torej premišljena politična poteza, ki ima svojo notranjo logiko. V nadaljevanju lahko pričakujete bolj ali manj odkrito spodbijanje legitimnosti nove oblasti v državi, pač po sistemu “saj je v medijih pisalo, da…“. Ne gre torej le za spodbujanje sovražnega govora, pač pa uporabo sovražnega govora za doseganje političnih ciljev. To pa je še huje kot zgolj delitev državljanov na tiste, ki nosijo trenirke in one druge, bolj prave.

Kaj torej storiti? Ignoriranje ne pomaga. Danes so trenirke, jutri bodo rute na glavi, pojutrišnjem rumen trak okoli roke. Govorjenje o tej temi pa avtorju (ali avtorjem) daje nepotrebno legitimnost. Odgovor je – med drugim – ponudil Umberto Eco in ga v romanu Ime rože v usta položil bratu Williamu Baskervillskemu. Odgovor je – humor. Tistim, ki sejejo strah, se je potrebno smejati. Na ves glas. Potrebno je pokazati na njihove abotnosti, jim nastaviti ogledalo, da bodo vsi videli, da se jih ni potrebno bati. Potrebno je pokazati, da so nestrpneži in nacionalisti smešni v svojem besu.

Hkrati pa je potrebno sovražni govor vseh vrst prijaviti ustreznim organom in zahtevati takojšnje ukrepanje. Ne glede na to, ali so bile mišljene resno, ali pa so bile zgolj uporabljene kot orodje v preusmerjanju besa nad porazom, so delitve državljanov na “nove” in “stare”, izpostavljanje manjšin in njihova uporaba kot dežurnih krivcev, nesprejemljive v katerkoli demokratični družbi. In zdi se, da v tej državi še ni vse izgubljeno.

Zapis je povzročil veliko hude krvi. Tudi v SDS so se nekateri vidni člani od njega distancirali. Sicer gre za minimum, ki bi moral biti sam po sebi umeven in so pohvale morda pretirane, vsekakor pa lahko na vsakršno distanciranje od zapisanega gledamo z odobravanjem. Še najbolj navdušuje spontan odziv na spletu, kjer so se humorni odzivi mešali z tistimi, bolj zgroženimi in celo z bolj – hm – podjetniškimi (nekatera podjetja imajo danes, denimo, poseben popust na trenirke). Prav tako je za danes napovedano druženje na Prešenovem trgu v trenirkah dovolj dober prvi odziv na degutanten spis.

Vprašanje je, kam naprej. Ali bo vse skupaj ostalo pri “klik demokraciji” ali pa bomo zaradi dogodkov preteklega konca tedna vendarle malenkost boljša družba? Povedano drugače: ali bo od danes stopnja spremeljivosti polivanja z gnojnico večja ali manjša? Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali bo konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

1 thoughts on “Popust na trenirke

  1. Pozdravljeni,

    ravnokar sem Nataši Pirc Musar poslal naslednje odprto pismo. Upam, da ga boste objavili in jo s tem prisilili k odgovoru

    LP

    =================================
    Odprto pismo Nataši Pirc Musar

    Spoštovana ga. Musar

    Pred kratkim je v javnost prišla novica, da radi nekoliko pozabite na svoje uradne dolžnosti (to naj bi bilo varstvo osebnih podatkov, mar ne?) in se igrate tožilko. Tako ste zaradi domnevnega “sovražnega govora” ovadili nekoga, ki je omenil, da si neka družbena skupina včasih nadene neko športno oblačilo, ki ga raje ne bom omenil, s čimer naj bi to skupino razžalil.

    Prav, sovražni govor je res treba preganjati. Ampak zakaj niste pri tem dosledni??? Močno upam, da boste ovadili ali vsaj javno obsodili nekega tretjerazrednega slikarja, ki je pred leti v svojem blogu zelo podrobno opisal, kako brutalno bi bilo treba pretepsti znanega ekonomista in kolumnista Mića Mrkaića. Ki je, glej no glej, še en državljan, ki izvira iz ene bivših jugoslovanskih republik.

    Ampak če želite biti res dosledni, morate ta trenutek ovaditi dvornega pisca Gorana Vojnovića, založbo, ki je izdala njegovo delo Čefurji raus in konec koncev Delovo komisijo, ki je temu zmazku podelila nagrado Kresnik za najboljši roman. Če namreč preberete to knjigo, ki jo v prvi osebi pripoveduje sin bosanskih Srbov, se izkaže, da je polna sovražnega govora in skrajno žaljiva do priseljencev. Bralec hočeš, nočeš dobi občutek, da so ti t.i. “čefurji” zabiti, ne znajo povedati enega stavka brez vulgarnih besed, ne poznajo niti drugih predelov Ljubljane, se neprestano opijajo in drogirajo, razbijajo mestne avtobuse, v šoli masturbirajo, znajo brati izključno Sportske novosti in gledati Pink… in ko osrednjemu liku nekje proti koncu uspe zažgati nek kup smeti, kar je prikazano kot še en priljubljen “čefurski” hobi, v nekem orgazmičnem stanju začne tudi psovati Slovence. Skratka, strinjati se morate, da je Majerjev zapis proti temu vzoren primer tolerantnosti.

    Gremo dalje k rap pevcu Klemnu Klemnu. Najpej njegova polna kletvic pesem, kako je treba pourinirati ipd. t.i. “keš pi*ke”. Čudno, da se niste zganili takrat, saj konec koncev zelo neposredno napade tudi vas. Na istem albumu se pojavi še ena pesem z naslednjimi verzi: “sovražim Maribor” (OK, pač ima pravico do osebnega mnenja), temu pa sledi, pazite tole: “s sekiro v roki gremo, poklali bomo Štajerce!” Ali tako neposredno pozivanje k nasilju proti slovenskim rojakom ni dovolj sovražni govor, da bi ga bilo vredno ovaditi??????

    In ko smo že pri Štajercih, tu sta še umetnika z umetniškima nazivoma Slon in Sadež. Enkrat pred leti sta se v eni oddaji zelo nesramno norčevala iz štajerskega narečja in t.i. “nepomebnika” ter iz samih Mariborčanov. Kje ste bili takrat??? Če vam že dol visi za “čistokrvne” Štajerce, pa ne smete pozabiti, da je Maribor v peteklosti bil zelo industrializirano mesto, kamor so “uvozili” precej priseljencev iz ostalih predelov nekdanje Jugoslavije.

    Še bi lahko naštevali, ampak pometimo še pred vašim pragom. Gotovo poznate številne šale o Muju in Hasu, ki prebivalce BIH prikazujejo kot zaostale ljudi, se pravi, da bi jih po vaših merilih lahko mirno označili kot sovražni govor. Torej, ga. Musar, ali ste pripravljeni pod sodno prisego in s poligrafskim testiranjem izjaviti, koliko tem šalam ste se tudi sami smejali in koliko ste jih osebno povedali dalje?

    Ker gre za odprto pismo, pričakujem, da boste nanj odgovorili javno. Konec koncev bi odgovori utegnili biti zanimivi za široko skupino drugorazrednih državljanov (ki ne nosijo trenirk, pač pa se pri delu oblecemo ali v halje in kombinezone različnih barv ali v uniformo ali v poslovna oblačila ali vsaj v običajno obleko) in smo z davčnimi zasegi neprostovoljno prisiljeni vzdrževati delovanje vašega “ureda za istraživanje ruda i gubljenje vremena” (ker je v “pravem” jeziku, te fraze najbrž ne boste mogli okvalificirati za sovražni govor).

    Kopija tega pisma bo posredovana tudi ostalim medijem, tako da četudi ga boste ignorirali, boste s tem javnosti posredno povedali več kot dovolj.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *