Slovenijo bodo prehitevali po levi in desni

Spoštovani!

Poenostavljeno gledano, teorija kaosa pravi, da imajo na videz nepomembni dogodki lahko velikanske posledice. Tipičen primer je vožnja z vlakom, kjer lahko deset minutna zamuda vlaka v Ljubljani pomeni, da boste v Beljaku zamudili direktno povezavo v München, tako da boste tam – namesto ob devetih zvečer – ob polnoči, pa še to z avtobusom, saj po deveti iz Salzburga v München ni več vlaka.

Dobro, potovanje z železnico je imelo vedno pridih avanture, še posebej če ste se peljali dlje kot iz Ljubljane v Kranj. A tej državi že vsaj deset let poslušamo zgodbice o petem in desetem prometnem koridorju, ki naj bi Slovenijo naredila za eno od logističnih vozlišč Evrope. A kot vedno, se v tej državi o infrastrukturnih projektih veliko govori, in dosti manj naredi.

Slovenija je zadnjih petnajst let menda pospešeno gradila avtoceste. DARS je pogoltnil neverjetne milijarde, avtocestni križ je skoraj končan. Skoraj. Namreč, na relaciji med Berlinom v Nemčiji in Nišem v Srbiji manjka štirinajst kilometrov avtoceste. Uganili ste: pri Trebnjem. Naj povemo drugače: Na več tisoč kilometrih avtocestne povezave že desetletje in pol zeva 14 kilometrov dolga luknja.

V smeri vzhod-zahod avtocesta nima več lukenj, čeprav prekmurski krak križa komajda izpolnjuje pogoje za oznako »avtocesta«. Tu je večji hec z železnico. Luka Koper, ki vsak dan tekmuje s tržaškim in reškim pristaniščem, bi krvavo potrebovala drugi tir proge Koper-Divača, saj bo drugače izgubila konkurečno prednost pred obema sosednjima pristaniščema, sploh potem, ko bo Hrvaška vstopila v EU. Pa se kaj dogaja? Nič. Je pa res, da se veliko govori.

Na tej isti relaciji se govori tudi o poglobitvi železnice v Ljubljani. A glede na to, da projekt Potniškega centra Ljubljana zaradi krize izgublja zagon, ni pričakovati, da bi se država lotila poglabljanja tirov. Pa čeprav bi to dalo prestolnici nov razvojni zagon.

Menda naj bi veljalo v času krize vlagati v infrastrukturne projekte. Na ta način bi država lahko zagotovila posel vsaj nekaterim delom gospodarstva. Gradnja železnic bi omogočila, da bi nanje preusmerili velik del tovornega prometa, s tem razbremenili okolje in močno skrajšali čas transporta. Da o krajših potovalnih časih za potniške vlake sploh ne govorimo.

Ampak dokler si bo tudi aktualni prometni zgolj želel »da bi Slovenijo v izkoriščanju izjemnega geostrateškega položaja promovirali kot logistično platformo za Srednjo in Jugovzhodno Evropo«, če naj citiramo današnjo prilogo časnika Delo, potem iz vsega skupaj ne bo nič, Slovenijo pa bodo spet prehitevali po levi in desni. Dobesedno.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

foto: dr.filomena, Slovenske železnice, DARS