Tajna grupa TNT
|
Spoštovani! Premier odstavlja okoljskega ministra, pravosodni minister odstavlja generalno državno tožilko, finančni minister odstavlja člana univerzitetne komisije, opozicija posledično odstavlja tako pravosodnega kot finančnega, pa še tehnološkega ministra po vrhu. Slednji ji sicer dokaže, da prodaja bučke, že naslednji hip pa se uspešno ustreli v koleno, in tako se kolo političnih skrivalnic ponovno obrne. Včasih se res zdi, kot da gledamo komedijo bratov Marx.
Verjetno bi z lahkoto določili Groucha, Harpa, Chica in Zeppa v Pahorjevi vladi, še posebej ker se – tako kot pri bratih Marx – človek včasih vpraša, ali so na Gregorčičevi res tako zelo butasti, ali se butaste samo delajo. A s takšno primerjavo bi krivico naredili tako enim, kot drugim. Če nič drugega, se člani vlade tam niso znašli po naključju. No, razen njenega predsednika. Zanj se pogosto zdi, kot da bi bil rad nekje drugje in da je vse skupaj en velik nesporazum. In glede na to, da glavni junak filma, ki ga gledamo, dobro govori italijansko, je jasno, da Gregorčičeve ne obvladujejo bratje Marx, pač pa tajna grupa TNT.
Ljubitelji stripov o Alanu Fordu bodo vzporednice med sramežljivim blondincem in premierom Pahorjem takoj prepoznali. In, roko na srce, junaki Maxa Bunkerja so, kljub vsem malim in malo večjim lumparijam, pozitivci, ki vedo, kaj je prav in kaj ne. In nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za Pahorjevo vlado. Glede na prejšnjo, se mnogo več ukvarja sama s sabo. Včasih zaradi koalicijskih razprtih med njenimi člani, včasih zato, ker je kak minister stopil v luknjo, ki si so je sam skopal. A hkrati ta vlada ve, kaj je njena naloga. Čeprav se mnogi čudimo načinu, kako se je naloge lotila.
Glede na razmere je jasno, da se vlada odziva bodisi prepočasi ali pa prehitro, vsekakor pa pogosto premalo premišljeno. Reševanje vprašanj, ki jih postavlja kriza je resnično težka naloga in vlada, to je treba priznati, še vedno nima sogovornika, ki bi imel pred očmi dobrobit države. Sindikatom seže samo do povišanja plač, delodajalci jamrajo o togem trgu delovne sile, ne glede na to, ali nam gre dobro ali slabo, opozicija pa sklicuje izredne seje o lastnih ukrepih, za katere učinke sama priznava, da niso do konca preračunani.
Alanu Fordu, Bobu Rocku, Šefu, Številki Ena in ostalim je na koncu vedno nekako uspelo odnesti celo kožo in rešiti Ameriko. Pri Pahorjevi vladi in njenem reševanju krize ne moremo računati na avtomatičen srečen konec. Zato se tu podobnosti s tajno grupo TNT nehajo. Star jugoslovanski vic namreč pravi, da TNT pomeni »To Ni To«. In če predsednik vlade ne bo hitro pokazal, da to za njegovo vlado ne velja in da je kljub vsem spodrsljajem to vendarle to, se utegne država znajti v precej neprijetnem položaju med dvema slabima opcijama.
In potem je lahko tudi konec sveta…
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc
