Marjan Rožanc: Rdeči zajčki

Ime Marjana Rožanca se vsaj enkrat ob letu prepoznavno sliši zaradi esejistične nagrade, ki nosi njegovo ime. Z zbirko njegove kratke proze, ki so jo naslovili Rdeči zajčki – po eni od v tej knjigi objavljenih novel, pa je pred dnevi znova odzvanjalo v našem literarnem prostoru. Izdali so jo tudi zato, da so se dostojno priklonili spominu na 80-o obletnico njegovega rojstva in 20-letnico smrti, je v uvodnem delu predstavitve povedal urednik Andrej Koritnik; Avtor spremne besede, ki je besedila tudi izbral, pa je poudaril, da so za Rožančevega življenja izšle tri zbirke kratke proze, z izborom v pričujoči pa je poskušal opozoriti na ključna obdobja in prelomnice v njegovem življenju.

V sedemdesetih letih minulega stoletja Rožanc opusti intenzivno pisateljevanje in se zaposli v športnem društvu Slovan kot sekretar društva in direktor delovne skupnosti, vendar še pred iztekom desetletja napiše njemu najljubši in med bralstvom dobro sprejet roman Ljubezen. Že leto zatem je zanj nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. In še o razlogih za izbor sedmih besedil, s katerimi vzpostavi avtorjev ustvarjalni in življenjski lok.

Urban Vovk je z izborom Rožančeve kratke proze skušal kar najbolj verodostojno prikazati pisateljevo 20-letno delovanje; v 80-ih letih Rožanc kratke proze namreč ni več objavljal. Je pa na Vovkov izbor vplivala tudi dolžina posameznih besedil. Nekatere novele in eseji so precej obsežni, vendar je kljub temu objavil tudi nekatera daljša besedila – kot na primer 102 knjižni strani obsegajoče besedilo Rekonvalescenti in zdravi ljudje, objavljeno leta 1957 v Naši sodobnosti, ki je močno vplivalo na njegovo odločitev, da postane pisatelj.

Zelo pregledno bibliografijo Marjana Rožanca je izbral in pripravil za objavo v tem Kondorjevem zvezku Matjaž Hočevar, Vovkovi spremni besedi, ki jo je naslovil z Prva in vse ostale: o novelističnem opusu Marjana Rožanca pa je dodana tudi kratka kronologija pisateljevega življenja in dela.

S tem prispevkom smo sklenili predstavitev zadnjih a nikakor poslednjih štirih kondorjevih zvezkov, tokrat tudi oblikovno posodobljenih… Ker pa imajo vsake oči svojega pleskarja, lahko zanesljivo trdimo le, da je oblika spremenjena. S Kondorjem v naročju in s z Rožančevimi Rdečimi zajčki jetudi tokrat krožil na Parnasovih višavah – Andrej Pengov.