Pred štiriindvajseto Vilenico

Letošnji nagrajenec Vilenice, tega izjemnega srednjeevropskega literarnega festivala je Claudio Magris, avtor odmevnih del, kot sta Donava in Mikrokozmosi. Pet dni pred uradnim začetkom Vilenice, ki se bo sestavljala od 2. do 6. septembra v mnogih slovenskih krajih – vedno in vsakič z mislijo na Kras, pa je sinoči v Cankarjevem domu Mladinska knjiga pripravila slavnostni večer s pisateljem Borisom Pahorjem. Ta dogodek sicer ne sodi v vileniški ali če hočete – vilinski program, je pa posrečena in najbrž nehotena napoved literarnih festivalskih dogajanj v prihodnjem tednu. Avtor v vileniškem aranžmaju v angleščino prevedenega Spopada s pomladjo, Boris Pahor, je namreč »Slovenski avtor središču«, kakor so poimenovali tovrstni umetniški izbor. Z izborom Magrisa in Pahorja, mojstrov pisane besede, se Vilenica umešča v Trst, kraj obmejne identitete, saj se bodo ob deseti obletnici smrti letos spomnili še enega pomembnega književnika iz tega mesta, prvega vileniškega lavreata in Tržačana Fulvia Tomizze.

Naj še omenimo, da bodo v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo enemu mlademu avtorju ali avtorici med prijavljenimi na razpis iz držav, ki niso članice Evropske unije, tokrat že četrtič podelili pisateljsko štipendijo v vrednosti 5.000 evrov.

Med 24-imi avtorji iz več kot dvajsetih držav in drugih literatov, akademikov, urednikov, založnikov, ki bodo v času festivala, kot je že v navadi, poslušali branja, se udeleževali okroglih miz in razprav ter drugih kulturnih dogodkov, naj posebej omenimo pisatelja alžirskega rodu Mohammeda Moulessehoula s psevdonimom Yasmina Khadra, bosansko-hrvaškega Miljenka Jergovića, ukrajinsko pesnico Oksano Zabužko in ameriškega pesnika Forresta Ganderja.

Miljana Cunta, direktorica Vilenice , je bila naša sogovornica v pogovoru, ki ga priobčujemo v nadaljevanju tega prispevka.

Leave a Reply

Your email address will not be published.