So v MGL vedeli za recesijo?

Precej prej, preden je udarilo tisto, za kar se uporabljajo izrazi kriza, recesija, gospodarska katastrofa, revščina in čemur nekateri nasprotujejo, češ, da gre za naravni tok stvari, so se v programskem vodstvu Mestnega gledališča ljubljanskega odločili, da Matjažu Zupančiču zaupajo pisanje dramskega besedila o tem, kam nas kapitalistična pogoltnost pelje. Če bi odgovorili na kratko: »u maloro«, je v delu Reklame, seks in požrtija, ki je komedija s tragičnim dogajanjem, sporočil avtor, ki je to delo napisal posebej za to gledališče.. Vendar – preživeti je treba, vsaj do naslednje globalne neumnosti na poti v kaj? Katastrofo? Morda, a tega še ne vemo, to bo bržčas vsebina kakega novega Zupančičevega dela. Doslej so se vsa izšla, ja, pravzaprav srečno.

Za poosebljanje nategovalskega in uzakonjenega principa našega časa in brezkompromisnega tržnega poslovništva je dramatik, režiser in profesor na AGRFT izbral kapitalskega virtuoza Mocarta, ki bi morda hotel biti tudi Mozart. Črna komedija, kakor jo žanrsko označujejo, ustvari komedijsko priostrene značajske lastnosti protagonistov ter posledično sproži vrsto sporov in zadreg v njihovih medsebojnih odnosih. Popolno praznost in abotnost nekega aktualnega družbenega segmenta, morda celo družbenega sloja, je najbrž težko raztegniti v dobri dve uri trajajočo predstavo, vendar Matjaž Zupančič je že večkrat dokazal mojstrstvo v oblikovanju in prepletanju dinamičnih komedijskih obratov ter v iskanju sporočila tudi s pomočjo ostrih besedilnih, režijskih in igralskih poudarkov. Tudi zato, a ne samo zaradi tega, je Andrej Pengov povabil avtorja besedila in režiserja k pogovoru za Radio KAOS.

fotografije z novinarske konference: Andrej B. Pengov/Radio KAOS
fotografije z vaj: Miha Fras/MGL

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *