Minulo soboto so na velikem odru SNG Drama Ljubljana uprizorili igro Vdovin zmenek Israela Horovitza v režiji Igorja Samoborja in koprodukcijski izvedbi Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica. To gostovanje sodi v sveženj majskih gostovanj drugih slovenskih gledališč v središčnem slovenskem Talijinem hramu, ki se je začelo že pred-prejšnjo soboto in nadaljevalo s ponedeljkovo ponovitvijo predstave Kdor sam do večera potuje skoz svet SNG Nova Gorica. V ljubljanski Drami so se tokrat odločili za nabor predstav, ki so bile v tej, zdaj že iztekajoči se sezoni, premierno uprizorjene na drugih domačih odrih. Pred časom smo v Drami videli tudi Satrove Muhe v režiji Janeza Pipana, v tokratnem nizu pa bodo prihodnji četrtek nastopili še kranjski gledališčniki s Temi sestrami Antona Pavloviča Čehova v režiji Oliverja Frljića. Dokumentarna fikcija, kakor so žanrsko označili predstavo Kdor sam do večera potuje skoz svet – je več kot dokumentarna igra o Simonu Gregorčiču. Nadaljujte z branjem →
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Zadnje objave
Dekameron ponovno na slovenskih odrih
|
Jutri bo na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega krstno uprizorjen musical Dekameron, ki je nastal po motivih istoimenske zbirke novel Giovannija Boccaccia. Komad je nastal v koprodukciji MGL in SNG Nova Gorica, je dejala direktorica in umetniška vodja ljubljanskega teatra Barbara Hieng Samobor. Pri tem pa je izpostavila tiste sodelavce, ki so najbolj krivi za to, da se je Dekameron na odru znašel v obliki musicala. Direktor novogoriškega teatra Jožko Čuk je poudaril, da je Dekameron največja produkcija v zgodovini tega gledališča. V prihodnjih dneh pa bomo objavili tudi pogovora z Iro Ratej in Borisom Kobalom, najbolj odgovornima za to, da je Dekameron ugledal luč sveta. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Barbara Hieng Samobor, Jožko Čuk, Mestno gledališče ljubljansko, Milko Lazar, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Bleščeča pravljica na Otoku sužnjev v Novi Gorici
|
Trideset ur potem, ko so natanko teden dni nazaj preostanki tistega, kar naj bi bile študentske demonstracije, zmetali dobršen del Trga republike in ostanke iz srednješolskih in študentskih nahrbtnikov v pročelje slovenskega parlamenta, se je na odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi gorici zgodila pravljica sužnjev. Pravljica, ja, in ne upor, kot bi bilo pričakovati glede na našpičeno ozračje povezano z »malim delom in velikim sranjem«, ki naj bi bila povod ne le za demonstracije, tudi za vandalizem. V Novi gorici pa nič takega. Neki Otok sužnjev, so odkrili, ki datira tam iz začetka osemnajstega stoletja in tudi modrovanje »Kam po krizi«, ki so ga Jožef Školč, Matjaž Hanžek in Marta Gregorčič postavili tokrat pod razkošno murvo v romantično okolje Nemčevega vrta v Biljah, nedaleč proč, jih ni moglo odpihniti drugam – kot nazaj v Atene. Pomirjene, pobotane, vendar sploh ne vdane v usodo. Nadaljujte z branjem →