gledališče

Zadnje objave

A propos: Slovenska umetnost prek meja; V Slovenskem domu Bazovica na Reki.

Ko smo pred tedni spremljali slovenske udeležence abonmaja Piranski zaliv na njihovi poti na Schwabovo predstavo Predsednice v Hrvaški kulturni dom na Sušaku, nad Reko, sta nam glavni sogovornici Helena Grahek iz Slovenskega mladinskega gledališča in Ana Miljanović iz reškega HNK Ivana pl.Zajca povedali, da so bili svoj čas med abonenti tudi člani Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. To je bil samo eden od povodov, da smo dlje časa vztrajali pri pripravi in se z njihovim vodstvom dogovarjali za obisk naše ekipe na reškem naslovu Podpinjol 43, kjer na prekrasni lokaciji z lepo urejenim vrtom, prireditvenim prostorom, baliniščem in prelepo vilo nad glavnim kvarnerskim pristaniščem domuje ta kulturna, izobraževalna in narodnostna inštitucija Slovencev na tem delu sosednje Hrvaške; Zgodovina Slovencev in slovenstva je tudi s tem delom jadranske obale in njenega zaledja povezana z znanimi imeni iz naše kulture, če omenimo zgolj dve – Primoža Trubarja in Janeza Trdino; Tudi v modernih časih so ti kraji dali marsikatero znamenito ime, pomembno za slovensko kulturo in umetnost ter za znanost in raziskovanje, pa za gospodarski razvoj tega področja tudi. Skupina Slovencev je novembra, zdaj že davnega leta 1947 spoznala, da so potreba po, kot so zapisali v ustanovnih dokumentih, »negovanju elementov slovenske kulture, tradicije in jezika postali neobhodno dejstvo družbenega življenja na Reki«; Z namenom ohranjanja jezika in kulture svoje domovine so torej ustanovili kulturno društvo “Bazovica”; Poimenovali so ga po slovenskemu kraju blizu Trsta, v spomin na prve slovenske žrtve fašističnega nasilja; Danes društvo šteje okrog 1350 članov, od katerih je 126 aktivnih v vsaj eni od desetih ustvarjalnih, izobraževalnih ali rekreativnih skupin, med njimi je mešani pevski zbor z najdaljšo tradicijo, saj deluje neprekinjeno že od ustanovitve. Ob zboru delujejo še: dramsko-recitatorska, folklorna, planinska, plesna, fotografska, glasbena, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, mladinska in likovna skupina. S tajnico društva nadvse prijetno sogovornico, profesorico, gospo Evo Ciglar smo se, kljub našemu vztrajanju, da jih obiščemo še pred dopusti, ko je njihova aktivnost v polnem zagonu, končno le uspeli uskladiti, da pridemo na njihovo sklepno prireditev, s katero skušajo ohranjati staro navado, da se ob zaključku sezone zberejo na društvenem vrtu, kjer pripravijo kulturno-zabavni večer. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Jutri začetek letošnjega Drama festivala

Jutri se s predstavo Trst, mesto v vojni na njenem velikem odru začenja letošnji Drama festival. Po besedah ravnatelja in umetniškega vodje drame Igorja Samoborja bodo poleg komadov SNG Drama predstavili tudi predstave partnerskih gledališč. Osem uprizoritev slovenskih in tujih gledališč bodo spremljali pogovori z ustvarjalci, okrogle mize, glasbeni večeri in sproščeno druženje v Drama Kavarni. Če so dosedanje izkušnje z Drama festivalom lahko merilo, se nam spet obetajo dramski presežki. Program letošnjega Drama Festivala je »zagrešila« Eva Kraševec, ki je za Radio KAOS povedala, da so k sodelovanju poleg slovenskih povabili tudi gledališča iz Hrvaške in Italije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos, Umetnost: Vitomil Zupan, Mare Bulc in Klemen Janežič v ZSM

V današnji oddaji A propos, Umetnost! sta bila naša sogovornika režiser Mare Bulc in gledališki igralec Klemen Janežič. Čeravno smo zaradi spleta okoliščin zgrešili premiero predstave o kateri bomo predvsem govorili v današnji oddaji – bila je pred skoraj 14 dnevi, točneje v petek, 6. februarja, potem so do vključno – prejšnje srede – sledile 4 ponovitve in prva prihodnja, se pravi peta ponovitev bo na sporedu Male drame šele konec meseca. Govorimo namreč o gledališki igri, ki je pravzaprav sijajno uspelo zlitje treh dialoških besedil Vitomila Zupana, preimenovanih po naslovih treh njegovih pesmi: Zastave – Mož – Slepota. Nadaljujte z branjem →

Play
Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos, Umetnost … in Znanost: Slovenska postdramska pomlad v Knjižnici MGL

Pred dnevi so v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavili knjigo Slovenska postdramska pomlad, ki jo je na podlagi svoje doktorske disertacije z naslovom Vloga besedila v slovenskem postdramskem gledališču leta 2011. napisala dr. Maja Šorli. V znanstveno-raziskovalnem delu se opre na pojem postdramsko gledališče, kot ga je ob koncu 20. stoletja v sodobni teatrologiji uveljavil nemški teatrolog Hans-Thies Lehmann in ki označuje raznovrstne gledališke tokove po letu 1970. Ta oznaka je morda za koga tudi sporna in Šorlijeva v prvem delu tudi opozori na ne tako maloštevilne ugovore Lehmannovi označitvi teh novodobnih tokov, ki sicer sledijo avantgardnim težnjam po avtonomizaciji in reteatralizaciji gledališča ter poudarjeno izpostavljajo estetske kvalitete gledališča samega, zlasti čas, prostor in materialnost telesa. Nadaljujte z branjem →

Play
Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos, Umetnost: Svetlana Slapšak in Blaž Lukan o Iliadi

To je oddaja A propos, Umetnost! Z gostoma dr. Svetlano Slapšak, ki ni le ena naših največjih poznavalk antike – na svojem področju je namreč znanstvenica svetovnega formata. Bila je redna profesorica za antropologijo antičnih svetov in antropologijo spolov ter dekanja na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani in docentom dr. Blažem Lukanom, pisateljem, pesnikom, dramaturgom in gledališkim kritikom ter visokošolskim učiteljem za področje dramaturgije in scenske umetnosti, ki je tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo, na AGRFT, bomo govorili o zelo aktualni temi – o Grkih in Grčiji. Ne, ne bomo govorili o politiki, temveč o Homerju in njegovi pravkar na oder postavljeni krstni priredbi Iliade. Glavni namen pogovora je, da v pogovoru izluščimo vse tisto, kar tako delo – deloma besedilo, predvsem pa predstavo – ali njegove posamezne elemente (če kaj takega sploh lahko šteje kot relevantno) opredeli, artikulira, določi (dokaže) kot umetnost. Nadaljujte z branjem →

Play
Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Vsi smo bili otroci. Nekateri so (bili) angeli.

To bo zgodba o tem, kako je bilo, Ko je otrok bil otrok. Včeraj so v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavili novo igro, katere premiera bo jutri na njihovi Mali sceni. Po naročilu programskega vodstva gledališča jo je napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, za prevod pa je poskrbela Alenka Klabus Vesel. Besedilo je nastalo po motivih filma Nebo nad Berlinom Wima Wendersa, zgodba pa govori o življenju, otroštvu, staranju, odhodu, sočutju, ljubezni in hrepenenju. V kratkem povzetku Iz novinarskega gradiva, ki so ga pripravili v gledališču, naj na kratko povzamemo, da gre za gledališko predstavo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti…, o krhkosti in minljivosti človeškega življenja; to je poetična pripoved o bogastvu in bedi bivanja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos, Umetnost: Vsi smo George Kaplan

Verjamem, da ste ga preživeli…? Kako bi drugače bili z nami tudi v tej oddaji, prvi v še svežem letu 2015, ki sodi v pravkar koncipirani, se pravi zamišljeni, izmišljeni in danes tudi začeti projekt A propos, ki smo ga tokrat naciljali bolj natančno z dodatkom: Umetnost!. Torej, ob konkretnem kulturnem znanstvenem, raziskovalnem, odrskem, galerijskem, glasbenem, filmskem, knjižnem … ali njim podobnim dogodkom – bomo skušali ugotoviti, kaj je, če sploh, v ali na njih takega, kar jih določa kot umetnost. Začeli bomo z nasprotjem od iluzije, fikcije – kar gledališče »per dfinitionem« je – z antifikcijo. S potegavščino. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,