Ko smo se še precej pred izbruhom korona-virusne karantene razgledovali po sogovornikih za to oddajo v Novem mestu, sta nam v sinopsis sama od sebe ven in ven vstopala dva kolektiva ali če hočete dve ustvarjalni, nenehno kreativni skupini; Prva in brez slehernega dvoma je izjemna skupina raziskovalcev združenih v in okrog imena Dolenjski muzej, druga pa ustvarja v njihovi neposredni bližini: Anton Podbevšek teater ali krajše APT; Pri odločanju in izbiri ključnih vprašanj smo ves čas hodili po robu, ki se težko premakne iz polja ustvarjanja v polje turizma; kar smo artikulirali je ves čas sililo »zgolj« v prostranstva kulture, kulturne zgodovine, antropologije, zgodovine umetnosti, izročila številnih ljudstev, ki so si delila te, zdaj (menda) naše (ali čigave že?) prostore in dosežke človeškega uma in rok naših ljudi, prednikov in njihovih potomcev skozi številne rodove; Tudi tokratno, tretjo zaporedno oddajo A propos: Kultura in umetnost iz celoletnega niza osmih oddaj smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Dolenjski muzej je večja institucija, kot se zdi morda prišleku zaradi predsodkov in površnih vtisov o lastni, svoji, naši (ne)pomembnosti, še posebej, če je vajen prostorskega, vsebinskega in kadrovskega razkošja podobnih hiš in organizmov v prestolnici; V tej oddaji ne bomo razčlenjevali organizacijskih in programskih značilnosti te vsebinsko in programsko razvejane institucije, pač se osredotočamo na prva dobro raziskana obdobja na teh prostorih, ki so odlično predstavljena in – vsaj nam se je, kar smo videli, pokazala kot izjemen potencial za obisk domačih in tujih gostov, usmerjenih obiskovalcev ali tistih s premišljeno izbranim načrtom ali pa onih, ki v te sobane zaidejo po naključju in iz gole radovednosti. Prvotni načrt, kot smo ga omenili tudi že v odpovednem delu prejšnje oddaje A propos, ko smo obiskali Ljubljanski grad, je za to oddajo predvideval obisk obeh že omenjenih novomeških ustvarjalnih skupin in izkazalo se je, da oboji – vsak sicer precej po svoje, razmišljajo tudi o obiskovalcih od drugod; Morda še premalo poglobljeno in ne kot da bi bili ena od pomembnejših ciljnih izbir za ljudi, ki jim rečemo turisti a se tudi to spreminja; Tako smo v Dolenjskem muzeju, kot v sosednjem gledališču posneli pogovora, ki vsak zase in vsak s svojimi posebnostmi z različnimi poudarki in možnostmi merita tudi na polje turizma. Prvotno odločitev, da bo to oddaja o obeh, smo torej spremenili in se s to oddajo zadržali samo na novomeškem naslovu Muzejska ulica 7, z eno od prihodnjih pa se odpravljamo čez cesto in okrog vogala, na Prešernov trg 3; Ljudje iz novomeške intelektualne in ustvarjalne srenje, za katero je od nekdaj značilno, da so viharjenje misli in nenehno iskanje načinov, kako umišljeno eksplicirati in uresničiti njihovo prepoznavanje sveta, so nas seznanili z arheologom dr_Borutom Križem, kustosom in podpredsednikom muzejskega sveta, ki je bil nekaj let, kot sam pravi, povsem naključno, tudi direktor tega zavoda z več kot 155 letno zgodovino, če se opremo na prve pobude za oblikovanje tovrstne institucije mesta, katerega prazačetki segajo še 500 let globlje v preteklost; mimogrede – prav te dni delovno in uradno praznujejo 70 letnico te arheo-zgodovinske, kulturne in raziskovalne ustanove v sodobni podobi javnega zavoda; Arheologom, ki si jih predstavljamo z lopatami, krampi, metri in s skicirkami, polami papirjev in fotoaparati so sprva ljubeče in rahlo zbadljivo rekli krtki, kopači, zdaj so med ljudmi sprejeti kot žličkarji, česar ne slišijo radi. Pogovor o arheologih in arheologiji pa tudi o geologiji Dolenjske se je zares razvnel potem, ko smo si pod vodstvom našega eminentnega sogovornika, kustosa, kake tri ure ogledovali in končno tudi ogledali izjemne arheološke najdbe iz različnih obdobij – tja do zgodnje kamene dobe, to je kakih 17.000 let nazaj, ko je bila (tudi) Dolenjska nič drugega kot zaliv Panonskega morja. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
A propos: Kultura in turizem na Ljubljanskem gradu; od lanskih 1,3 mio obiskovalcev do letošnjih…. koliko že?
|
V uredništvu Radia KAOS smo pripravili drugo v
nizu oddaj A propos: Kultura in turizem, katerega zasnove so nastale v času, ko
tam na Kitajskem, še ni bilo javnih znamenj, da je na pohodu korona-virus; Že v
naši prvi oddaji, ki je nastala v povsem pandemičnih razmerah, ko smo bili še
globoko znotraj ultimativnih prepovedi in omejitev, tudi v novinarskem delu in
ko sta bili naši sogovornici Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma mag. Livija Kovač Konstantinovič iz Slovenske
turistične organizacije, smo napovedali obisk na Ljubljanskem gradu, ki je, kot
je bilo tam podčrtano, ena od petih najbolj izpostavljenih turističnih
destinacij v Sloveniji in eden od njihovih ključnih partnerjev; Tudi tokratna
oddaja je nastajala, upamo vsaj, tudi s pomočjo javnih sredstev, kot naj bi
bila zagotovljena z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike
Slovenije; kako pa bo to zares videti ob koncu celoletnega projekta, se pa še
ne ve, ker je tako na področju kulture in umetnosti kot medijev še veliko
neznank. Odpravili smo se torej na Ljubljanski grad, ki je
bil v času našega obiska odprt samo za redke obiskovalce pa še to pod posebnim
režimom; S tokratno oddajo smo se po
vsebini zadržali zgolj in samo znotraj grajskega obzidja, v resnici pa smo
morali drugega sogovornika Damjana Finka, takrat še direktorja in šefa kuhinje
Gostilne Na gradu zaradi zaprtega grajskega lokala poiskati na njegovem domu na
robu Novega mesta in v domači tamkaj zelo priljubljeni Hiši Fink. Naš prvi sogovornik
pa je bil zgodovinar Marko Brunskole, pomočnik direktorice za področje
poslovanja in kulturno umetniškega programa v Javnem zavodu Ljubljanski grad. Milijon tristo tisoč
obiskovalcev Ljubljanskega gradu v letu 2019 je vsekakro impozantna številka;
mnogi med njim so si ogledali več kot 300 kulturno-umetniških prireditev, ki so
jih organizirali v grajskih dvoranah, razstaviščih, drugih prostorih in na
grajskem dvorišču ali na planoti zunaj obzidja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Vprašanje za milijon $/€ ali za vedeževalko: Kdaj se znova vidimo v gledališču?
|
V
evropskih državah se različno odzivajo na krizo, ki jo je v kulturi, umetnosti
in medijih zasejala pandemija covida-19; tam, kjer tovrstno produkcijo
obravnavajo ne (zgolj) kot strošek pač pa kot produktivni del družbe, ki
fiskusu prinaša pomemben del družbenega proizvoda na različnih gospodarskih
ravneh, so zanjo namenili zajeten tovor tako imenovanega »helikopterskega«
denarja in poskrbeli, da živi ter preživi vse do obdobja, ko bi znova (z)mogla
delovati vsaj približno tako kot pred krizo; V Sloveniji pa so na resorju, od
katerega se pričakuje, da bo življenjsko zainteresiran za izvorno, identiteno
in samopotrditveno narodovo substanco in v predizvolitvenih nastopih prvega
ministra in njegovega kulturnega pribočnika s pravimi, vsaj po takratnem vtisu
prepričljivimi besedami, zdaj več kot zadovoljni že s prvim in drugim korona-zakonskim
paketom; Tretji je, kot kaže, namenjen zgolj turizmu in gostinstvu ter delu
javnega prevoza, čeravno imamo že pred dvema letoma izdelano strategijo za
pomembni del te panoge, ki se je tudi pri nas, ne le v svetu, že uveljavila kot
kulturni turizem – z vsemi njegovimi implikacijami in izjemnimi učinki; Pravkar
pa je v sklepni fazi postopek sprejemanja tretjega paketa, ki bo, kot kaže
spregledal marsikaj, kar podpira in sooblikuje kultura v turizmu in z njim. Posebna
zgodba je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, česar si v kulturi, brez
posledic za programe, repertoarje in kakovost v umetnosti pravzaprav ne
predstavljamo; razen, če imamo v mislih holograme kot digitalni substitut tudi
na odrih – ali recimo v Postojnski jami in ob njej; Si predstavljate politiko v
takšni (hologramski) izvedbi za govorniškim odrom? Kamor koli se te dni obrnemo, da
bi zvedeli kakšno podrobnost več o bližnjih načrtih in premislekih o delovanju
v poletnih in preostalih mesecih (vsaj) do konca leta, naletimo na zadržanost
zaradi negotovosti, ki dokaj zanesljivo prinese nabito prazne dvorane. Čeprav
so v torek na neformalni videokonferenci ministri in ministrice, pristojni za
kulturo in medije v članicah EU govorili
o pomoči kulturnemu in kreativnemu sektorju, ko je bila posebej
podčrtana potreba po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna
Evropa, se zdi, kot da to pri nas ne povzroča kakšne posebne skrbi, saj so bili
ustvarjalci, kreativci in novinarji deležni plačanega čakanja na delo, zanje in
še za koga skrajšanega že do konca maja. Skratka, v gledališčih ali bolje –
na odrih in v – če si znova privoščimo Silencev dovtip »nabito praznih
dvoranah«, v dvoranah torej, kjer se morda zgodijo razredčeni dogodki za
petdeset glav ali kje na prostem in manjših kinih, bo to vsekakor drobna
posebnost; potem ko so dva meseca ponujali na ogled starejše in pravilom zelo obiskane video zapise
arhivskih ali še živečih predstav,
sporočajo občinstvu praviloma enakozvočni tekst: Gledaliških predstav do poletja
žal ne bo… in ponekod dodajo še pojasnilo,da so že naštudirane predstave ali
koncerti pripravljeni na premiere, da pa ta vmesni čas namenjajo ustvarjanju
repertoarjev za novo (nove?) sezone in nujnim vzdrževalnim delom. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?
|
Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A
propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še
v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega
korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah
vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo
javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za
kulturo Republike Slovenije;
Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v
Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno
že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na
strategijo ONKULT
imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017,
objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in
mleko. A se je zgodilo kar se pač je; V deželo se je priplazil virus, ki je ves
dosedanji red razmetal po svoje, kulturo in turizem pa morda še najbolj; A vseh
posledic ta hip še ne moremo videti. Ta naš radijski, pravzaprav
multimedijski Projekt A propos: Kultura in turizem smo seveda morali tudi
zaradi tega močno spremeniti; Pri določanju izhodišč za projekt smo se še mogli
spraševati ali ima slovenska kulturna krajina, sploh kaj od turističnega
buma, kot smo ga doživljali do pandemije covid-19; Odgovor bi bil: da – ima;
točneje – je imela. Do letošnjega marca in o tem bosta govorili tudi naši
tokratni sogovornici, je temu bilo tako. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Svoboda je prava beseda; Ljubljana jo slavi 75 let in obuja spomine ob žici.
|
To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno, je to samo deloma res – vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger. Župan Zoran Janković je ob
prazniku Ljubljane, ki bi tokrat, če ne bi bilo omejitev zaradi pandemije
korona virusa, sovpadal s prireditvami tradicionalnega Pohoda ob žici , tam nad
mestom, ob grajskem obzidju, meščankam in meščanom glavnega mesta naslovil
čestitko, v kateri se jim je zahvalil tudi za premišljeno ravnanje in pokončno
držo ob pandemiji. Ljubljana praznuje torej na dan, ko mednarodna
skupnost slavi dan zmage nad fašizmom
in nacizmom ter obeležuje dan Evrope. To so običajno tudi dnevi, ko, kot smo že
povedali, poteka tradicionalni pohod Pot ob žici, ki se ga na 34 kilometrov
dolgi poti okoli mesta udeležujejo tisoči pohodnikov in ko je organizirano tekmovanje zdaj rekreativnih, v prvih letih
te prireditve pa tudi partizanskih trojk. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča
|
Z Vladom Poredošem,
frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega
praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v
imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za
celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi
in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v
njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena
tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor. Skupina Orlek in njenih devet
profesorjev glasbe, namreč navkljub »zabremzani« državi, tako kot še mnogi
ustvarjalci kulture in umetnosti, nenehno skladajo, pišejo in igrajo,
muzicirajo, nastopajo – pač kakor in kolikor je mogoče; Ne da bi za to zahtevali
vstopnino ali tantijeme; Njihov harmonikar Jure Tori je že zelo znan po live
koncertih na facebooku; Sprva samostojne nastope je zdaj malo razširil in jih
igra z različnimi glasbenimi prijatelji, tudi z Orleki, seveda, nam je sporočil
Mitja Tori, njihov mož za odnose z javnostmi; V soboto, drugega maja ste si
lahko na drugem programu nacionalne TV ogledali posnetek njihovega
lanskoletnega koncerta ob 30_letnici v Kino Šiška,
že v četrtek, dan pred praznikom pa so v
organizaciji društva Trbovlje
Novomedijsko mesto, JSKD in Občine Trbovlje, s vojo glasbo razveselili
prebivalce in zaposlene v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. To
je bila tudi iztočnica za najin pogovor, ognila pa se nisva niti prvomajskemu
kolesarskem protestu v Ljubljani. Vlado Poredoš, glavni Orlek,
doma z Orleka, tam nekje zgoraj med Zagorjem in Trbovljami, se je kolesa, odkar
se je z ravnega Prekmurja preselil med revirske hribe, že malce odvadil a srcem
je z vsemi, ki so prvega maja protestno kolesarili v Ljubljani in drugod po
Sloveniji. Ker pa so člani skupine iz različnih koncev Slovenije in ker jim je
kristalno jasno, da bodo kultura, umetnost in popularno, tudi rokovsko
nastopanje zadnje, kar bo morda, če še sploh, kdaj v doslej razumljeni
»normali«, bodo tudi zaradi priporočene varnostne razdalje v petek, 8. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: PopKAOS
Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.
|
Gojmir Lešnjak Gojc
nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je
posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava
in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar
držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu
je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s
tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na
COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat,
ko knjižnice in gostilniške terase še
niso bile odprte. Govorila sva seveda tudi o tem, kako se je epidemija vpletla
v načrte te ustvarjalne skupine in kako bodo vsemu navkljub poskrbeli, da bo
Moj živòt je ROKnROL! dosegel publiko; pravzaprav široke ljudske množice, kakor
sem razumel njihova pričakovanja. Z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem sem se za Radio KAOS in za
nekaj časa v virusno ilegalo potisnjeni in skriti Radio KRIČAČ pogovarjal
Andrej Pengov. V prispevku smo objavili tudi fotografije in gradiva, ki jih je
pripravila avtorska in producentska
skupina kabareta in skladbe Moj živòt je ROKnROL. Nadaljujte z branjem →