Naslednji teden se začne 33. sejem Frankfurt po Frankfurtu, knjižni
sejem, namenjen predstavitvi tujih knjig v Sloveniji, ki se navadno zgodi
približno mesec dni po sejmu v Frankfurtu, največjem svetovnem knjižnem
velesejmu na svetu. Preden so pred mescem dni uredniki Mladinske knjige Zložbe
odhiteli po zalogo duhovne hrane, smo nekatere še lahko ujeli na konferenci,
kjer so predstavili nove pridobitve zbirk Odisej in Sinji galeb. Najprej so predstavili knjigo zgodovinske romanopiske Rute
Sepetys z naslovom V morju zrnce soli, ki so jo uvrstili v zbirko Odisej. Prevedla jo je Ana Ugrinović, knjiga pa govori o vojni zgodbi, kjer so v
ospredju mladi, ki so mogoče pogosto v vojnih zgodbah zanemarjen vidik. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
A propos: Slovenska umetnost prek meja – »Luzerka« in še pet filmov na luxemburškem CinEastu pod geslom Dol z zidovi
|
Nekaj dni
pred trideseto obletnico padca berlinskega zidu bo geslo »Dol z zidovi« ali v
nekoliko bolj literariziranem prevodu nosilnega slogana Down with Wals pred
štirinajstimi dnevi končanega filmskega festivala Srednje in Vzhodne Evrope
CinEast v Luxemburgu, vsekakor dobro umeščeno in povsem utemeljeno. Porušimo
zidove, bi lahko podnaslovili tudi to oddajo; Bili smo tam, v Luxemburgu, ne v
Berlinu, in si ogledali nekaj filmov, skušali zvedeti kaj več o festivalu
samem, posebej pa smo se osredotočili na udeležbo slovenske filmske produkcije,
ki si je tudi na tem festivalu v minulih letih izborila upoštevanja vredno
pozornost in ugled. Dan pred začetkom CinEasta, potekal je vse od tretjega do dvajsetega oktobra, so nas iz Slovenskega filmskega centra, kjer koordinirajo ali/in evidentirajo udeležbo sloveskih filmov in njihovih ustvarjalcev v mednarodnem prostoru, obvestili tudi o tem festivalu in slovenski udeležbi na njem; Vsi v nadaljevanju omenjeni filmi so nastali s finančno podporo te naše pro-umetniške in za film specializirane javne ustanove, naša oddaja pa s pomočjo javnih sredstev, ki jih je prek t.i. medijskega razpisa zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Letos se je v CinEastovem programu v različnih kategorijah predstavilo šest naših filmov ali filmov z našim produkcijskim prispevkom, sodelovanjem oz. koprodukcijami. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Tristo zajcev za stoto obletnico rojstva Milka Matičetovega
|
Nekaj tednov nazaj je v prostorih Mladinske knjige založbe Anja Štefan pričela tiskovno konferenco
na kateri so predstavili obsežno knjigo Tristo zajcev in tako obeležili nedavno
stoletnico rojstva Milka Matičetovega. Knjiga predstavlja 44 ilustriranih
pripovedi iz zapuščine akademika in doktorja, čigar predmet raziskovanja so
bile avtohtone slovenske pripovedke in ki jih ob priložnosti ponovno obuja Anja
Štefan. Glede na to, da je gradivo kar obsežno, je risbe za slikanico prispevalo
več ilustratorjev, ki so bili tudi prisotni na tiskovni konferenci, razen Ančke
Gošnik Godec, kje bila prisotna z mislimi, kot so navzoči povedali. Svojo delo
so tako predstavili Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt in Ana Zavadlav. Jelka
Godec Schmidt je z nami delila zgodbo, ki si jo je še posebej zapomnila zaradi
njene krutosti in kako jo je naslikala
ter tudi razmišljanja v smeri, da je to v bistvu gradivo za Zvoka Čoha,
ki pa je kasneje tudi sam priznal, da najraje riše nenavadna, čudaške stvari. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Urša Menart z »Luzerko« osvaja evropsko filmsko publiko in festivale.
|
Sredi oktobra nas je med
pripravami na eno od jesenskih oddaj A propos: Slovenska umetnost prek meja v
studiu obiskala Urša Menart, filmska režiserka, ki je na lanskem Festivalu slovenskega
filma v Portorožu s filmom Ne bom več luzerka osvojila glavno nagrado – vesno
za najboljši celovečerni film. Z njo smo se pogovarjali dan pred prvo
projekcijo tega filma na 12. festivalu filma Centralne in Vzhodne Evrope v
Luxemburgu, tudi CinEast imenovanega. Ta festival, na katerem so
bili dobro zastopani tudi slovenski filmski ustvarjalci, je obiskala tudi ekipa
te naše oddaje, ki bo na sporedu v prihodnjih dneh. Tokrat objavljamo dele
omenjenega pogovora v približni dolžini polovice posnetega, vse drugo, tudi s
kakšnim ponovljenim delom pa smo prihranili za oddajo, v kateri bosta ob Urši
Menrat sodelovala še Marina Seliškar, sodelavka festivala in neke vrste
soselektorica nabora slovenskih filmov ter programski direktor Hynek Dedecius. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Novo pri Mladinski knjigi: Cona, Normalni ljudje, Babilon in Ministrstvo za najvišjo srečo
|
Včeraj so pri Mladinski knjigi Založbi predstavili štiri
prevode svetovnih uspešnic, ki so izšli v zbirkah Roman in Kapučino. Tiskovno
konferenco sta vodila urednika Andrej Ilc in Darja Marinšek. Začetek tiskovne
je pripadel Ilcu, ki je predstavil dobitnika Goncourtove nagrade v prevodu
Suzane Koncut, roman Cona avtorja Mathiasa Enard-a. Ilc je za uvod naredil neko
primerjavo med Handkejem in Enardom oziroma primerjal njun življenjski nazor,
medtem, ko je Koncut povedala več o vsebini. Nadaljevali so z Normalnimi ljudmi, knjigo Sally Rooney,
pisateljice, ki je pobrala že večino pomembnejših književnih nagrad. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Kapitalizem in sreča nista skladen par, pravi Žižek; de Brea mu v MGL pritrjuje z Volponejem.
|
Minuli četrtek je bila na Velikem odru MGL premieračrne komedije Volpone. Avtor priredbe in režiser Diego de Brea se je oprl na besedili Bena Jonsona iz leta 1605, ki ga je prevedel Janez Menart in Stefana Zweiga iz leta 1926 in prevod Mojce Kranjc. Uprizoritev je bila pri občinstvu lepo, kaj lepo, z navdušenjem sprejeta, čeprav se je režiser, ki ga na slovenskih odrih že kar nekaj časa nismo videli ustvarjati, odločil za dokaj drzno postavitev z minimalistično scenografijo in nekaj malega drugimi sodobnejšimi scenskimi pomagali – tudi sicer morda pričakovanmi (bolj) iztopajočmi posegi z videom. Oder je domala prazen, opremljen z najnujnejšimi rekviziti, s katerimi umesti naslovnega junaka in njegove soigralce tja, kamor sodijo. Tudi – ali predvsem – v današnji čas. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Čarobna piščal po 36 letih znova na odru ljubljanske Opere
|
Drugi četrtek v oktobru je pravi večer, da si v ljubljanski Operi po šestintridesetih letih lahko znova ogledate premierno uprizoritev Mozartovega dela Čarobna piščal. Dolgo zgodovino uprizoritev te opere v dveh dejanjih je na tiskovni konferenci tri dni pred premiero v uvodnem povzetku obnovil umetniški vodja Opere Branko Robinšak; Povedal je, da so intervali uprizoritev Čarobne piščali v SNG Opera in Balet Ljubljana, pravzaprav razpotegnjeni v razmeroma velike časovne razdalje; Prva uprizoritev tega dela na ljubljanskem operne odru sega v davno leto 1927 – takrat z 11 ponovitvami. Naslednja izvedba je bila šele leta 1945, kjer je v famozni uprizoritvi nastopalo mnogo znanih imen opere na slovenskem. Od 1945 do 1983, ki je bila zadnja pred današnjo, je aktualnemu umetniškemu vodji zelo blizu, saj je bil eden od nastopajočih. O uprizoritvi pa je povedal, da je odločitev o ponovni postavitvi sprejelo prejšnje vodstvo ter da je on kot umetniški vodja ta projekt prevzel z nekaterimi spremembami v zasedbah, ki sta jih izbrala skupaj s maestrom Kyzlinkom, še doda Robinšak in poudari, da so se tokrat odločili za izvedbo v originalu, torej v nemščini. Nadaljujte z branjem →