Predzadnjo septembrsko soboto, ko se dan kasneje poletje tudi uradno in dokončno umika jeseni, so se v SNG Drama Ljubljana odločili uprizoriti Irca Osscarja Wildea grozljivko ultimativne ljubezni Saloma, menda napisane v zamahu enega samega dneva, v francoščini, v Parizu, davnega leta 1891. V njegovi aristokratski in kolonialistično dekadentni državi ali kar koli je Anglija takrat bila, je bilo prepovedano prikazovanje bibličnih likov, zato so jo, čeravno predrugačeno, uprizarjali le na privat-partijih; Kajti – tudi ta strast, ne le ženska in ne zgolj telesna ali globje ljubezenska, tudi sla, potreba po vladanju, oblasti in moči je iskala utemeljitve, razloge in povode v svetopisemskih sporočilih; Zveni, kot v večini nabožnih zgodb, s katerimi človeštvo utemeljuje svoja dogmatska ravnanja ali v mnogih klasičnih, večnih umetniških pripovedih in prikazih, zelo domače, nam in našemu času blizu. Avtorica priredbe in dramaturginja ljubljanske Salome Žanina Mirčevska se v eseju v gledališkem listu, še enem sijajnem izdelku glavnega slovenskega teatra, ki ga je naslovila Sedem Salominih motivov za obglavljenje preroka, sprašuje natančno o tem – o podobnosti med takratnim in današnjim svetom; Takrat, pravi, je bil svet na križišču različnih ideologij in religij; Bil je razpet med duhovnostjo in čutnostjo, pa kljub temu enoten v pohlepu kot osrednji značilnosti Rimskega cesarstva; Večina je živela v pomanjkanju; Ljudstva so čutila potrebo po nečem drugačnem, nečem novem, potrebovala so »kažipot«. Verjela so, da se bliža čas apokalipse, razodetja in prihod Odrešenika; Je danes kaj drugače? Nekaj odgovorov tudi na ta vprašanja nam je v priložnostnem intervjuju takoj po novinarski predstavitvi te premiere, ki pravzarav šele tretja uprizoritev Salome na tem odru – prva je bila pred 114, druga pa pred stotimi leti na odru tokratne slavnostne otvoritve nove Dramine sezone – ponudil režiser Eduard Miler. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Z omnibusom Sedem dni v novo sezono MGL. Najemgeelovec je Jure Henigman.
|
Sinoči so s krstno uprizoritvijo avtorskega projekta Katarine Morano in Žige Divjaka Sedem dni tudi uradno vstopili v gledališko sezono 2019/2020. Uprizoritev o sedmih trenutkih, sedmih po vsebini nepovezanih zgodb iz realnega življenja, tudi uprizorjenih, vsaj kar zadeva besedilo, zelo neposredno, v realistični estetiki izpovedanih, ki sodu počasi izbijajo dno, je režiral Žiga Divjak. Osnova avtorskega projekta Sedem dni je občutek, da nam zaradi nenehne naglice, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. Predstava pripoveduje o življenju malih ljudi, ki se po najboljših zmožnostih trudijo preživeti iz tedna v teden, ob tem pa upajo, da ne bo tako tudi iz leta v leto. To je, so še zapisali v gledaliških gradivih, predstava o malem človeku, ki se mora kljub dejstvu, da svet, ki mu pripada, gotovo drvi v katastrofo, ukvarjati s svojim »vrtičkom«, ki že dolgo ne uspeva tako, kot je nekoč, če sploh je kdaj uspeval ali pa uspeva zgolj toliko, da mali človek ob njem z upanjem ali celo brez njega vztraja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Predstavitev slikanic pri Mladinski knjigi
|
Nekaj dni nazaj so pri Mladinski knjigi izdali sedem novih slikanic. Predstavljene so bile Drevo, Nala, Nagajivi škratki, Pridite, pomlad je tu, Obisk, Špelca in Pametna psička Sonja. Najprej so predstavili knjigo Drevo, slikanico, ki jo je narisala Polona Lovšin, besedilo slikanice pa je istoimenska pesem Tomaža Pengova
Tiskovno konferenco je vodila urednica Irena Matko Lukan, ki je razložila, da bi bilo letos 70 let Pengovovega rojstva in da so v Mladinski knjigi sklenili da se mu poklonijo na način, da objavijo kakšno njegovo pesem in tako njegova besedila približajo tudi najmlajšim. Likovni urednik Pavle Učakar je razložil, da se je pri odločitvi, kdo bo slikanico ilustriral, takoj odločil za Polono Lovšin, saj to besedilo pušča ogromen prostor za ustvarjanje. Avtorica slikanic Lovšin pa je povedala, da je neštetokrat poslušala to in tudi druge pesmi pokojnega kantavtorja, da bi se čim bolj vživela v zgodbo, ki jo je risala. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Cankarjev dom v novi, 40. sezoni: Bistvo se zgodi znotraj
|
Cankarjev dom vstopa v jubilejno, 40. sezono; predstavili so jo pred tednom dni v – kakor se dvorana na notranjem mostovžu tik nad glavnim vhodom v palačo tega največjega kulturnega hrama pri nas in njegovo Veliko sprejemno dvorano poslej imenuje – prenovljeni Stekleni dvorani Lili Novy. Doslej se je ta dvorana opremljena kot neke vrste knjižnica in čitalnica, imenovala Dvorana Lili Novy, poslej so ji dodali še oznako Steklena, kajti dobila je podobo, kot si jo je zamislil arhitekt Cankarjevega doma, prof. Edvard Ravnikar. Generalna direktorica CD Uršula Cetinski je na novinarski konferenci pred tednom dni predstavila vse glavne poudarke kulturno-umetniškega in kongresnega programa in uvodoma podčrtala, da je prireditve in dogodke v minulih 39 sezonah obiskalo 16 milijonov ljudi. Njena dobrodošlica je veljala predstavnikom sedme sile, ljudem iz Ministrstva RS za kulturo, ki je ustanovitelj Cankarjevega doma in Mestne občine Ljubljana ter ljudem iz vodstev podjetij, ki so najpomembnejši podporniki in pokrovitelji kulturno-umetniškega programa, saj se, kot so zapisali v sloganu te sezone in kar je bila rdeča nit sicer celodnevne torkove predstavitve, bistvo zgodi znotraj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
V Portorožu je vse nared za začetek 22. Festivala slovenskega filma
|
Na letošnjem Festival slovenskega filma, ki bo potekal v Portorožu od torka, 17. do nedelje, 22. septembra 2019, se bo, kot zagotavljajo njegovi pripravljalci, zgodil izbor najboljšega iz nacionalne kinematografije, s čimer želijo spodbujati kakovostno domačo produkcijo ter intenzivnejše in pestrejše sodelovanje in vključevanje slovenskega filma v mednarodno okolje. Letošnji festival se bo odvijal na petih mikrolokacijah, projekcije pa bodo na dveh, pravzaprav treh prizoriščih – v Avditoriju Portorož, tokrat že drugič tudi v kinu Monfort, kjer je bilo nekdaj Drogino skladišče soli, zdaj pa je preurejeno v razstavišče in kinodvorano, nagrajeni filmi pa bodo po koncu festivala na ogled tudi v ljubljanskem Kinu Komuna, in sicer od torka, 24. septembra, do vključno sobote, 28. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Festival slovenskega filma, film, FSF, Jelka Strgel, Portorož
Hetorodoks dr. Franja Štiblarja na začetku preglednega programa 22.FSF v Portorožu
|
V torek se v Portorožu začenja 22_Festival slovenskega filma, z vsem kar sodi zraven; Organizatorji, ki jih vodi Jelka Stergel so ga pripravili v štirih programskih sklopih, katerih središče je seveda filmski program, razdeljen na tekmovalni in pregledni del, potem pa so tu še pogovori z ustvarjalci in strokovni program ter seveda dve žiriji, ki bosta skupaj podelili enaindvajset nagrad. Festival se bo odvijal na ali v petih prizoriščih, od tega sta najpomembnejši že klasična lokacija – portoroški Avditorij in odslej tudi Razstavišče Monfort, nekdanje skladišče soli; In prav tam bo Pregledni program festivala v torek popoldne, na prvi festivalski dan, odprl dokumentarni celovečerec, 74-minutni Hetorodoks, film prof_dr_Franja Štiblarja, ki je glavni nastopajoči, pobudnik ideje in zasnove, producent ter avtor in izvajalec glasbe v tem filmu. Scenarist in režiser je Aljaž Bastič, direktor fotografije pa Dejan Ulaga, če za to našo rabo omenimo le najpomembnejše avtorje. Film je nastal v nedrju TV dokumentarnega programa produkcijske hiše Fixmedia. V filmu prof. dr. Franjo Štiblar razmišlja o slovenskem gospodarstvu in družbi. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Spider, festivalski pajek, ki plete močno in prožno mrežo. Mrežo teles.
|
Festival Spider, festival radikalnih teles, je začel plesti svojo mrežo leta 2010 v Ljubljani na pobudo umetnika Mateja Kejžarja, da bi ta divja telesa ne le zbrali na enem mestu, marveč jih tudi prepletli in jim odprli možnost intenzivnega kritičnega obravnavanja kompleksnega kulturnopolitičnega ozračja, družbenih trenj in paradoksov, sodobnih tabujev in najbolj perečih tem – skozi umetniški izraz, seveda. Na Festivalu Spider se javnost sooči z nekonvencionalnimi pristopi in diskurzi, z antihegemonističnimi ugovori in predlogi boljšega, z novimi, hibridnimi žanri, s plesno umetnostjo, ki v glavnem toku le malokdaj dobi svoj čas na javnem odru; Festival Spider nastane, ko se srečajo sile raznolikih posameznic in posameznikov pod okriljem Pekinpaha, umetniško vodstvo pa je v rokah lokalnih umetnic in umetnikov s širokim, a preciznim razgledom po marginalnih (to je, marginaliziranih), podzemnih in progresivnih umetniških tokovih tako v lokalnem kot v globalnem prostoru. Z drugimi besedami: Festival Spider je festival v službi umetnosti; je prostor umetnosti, v katerem se preko kritičnega giba razgali tisto, kar tako ali drugače moti benevolenten potek vsakdanjega življenja; tisto, kar ni lahko, je pa nujno, so še zapisali organizatorji v katalogu letošnjega festivala. Glavno prizorišče je Plečnikovo letno gledališče za Tivolskim gradom, če bo vreme slabo, mokro ali premrzlo, bodo vsi dogodki predvideni za Plečnikovo letno gledališče za Tivolskim gradom, izvedeni v Mestu oblikovanja to je nekdanja stavba tiskarne Mladinska knjiga na Dunajski 123, na Mestnem trgu 2 pa je pripravljeno Pritličje, ki so ga na spletni strani festivala sicer napačno uzemljevidili, Božidar, ki je menda pripravil hektolitre okrepčil pa sicer domuje na Vilharjevi cesti 11, kar je prazprav klet Mladinskega gledališča; Ne gre pa prezreti niti Kluba rečnih kapitanov na Opekarski 1, pod prulskim mostom. Zakaj že (ne)? Nadaljujte z branjem →