Potem, ko je pred petimi leti od dolgoletnega prvega moža Cankarjevega doma Mitje Rotovnika prevzela vodenje, je generalna direktorica Uršula Cetinski z ekipo 166 sodelavk in sodelavcev v začetku septembra pripravila Dan odprtih vrat te največje kulturno-umetniške in kongresne ustanove v državi. Ob njej jo vodijo še tri dame, kar v teh modernih časih ni v ničemer presenetljivo. Morda z eno izjemo v tehničnem sektorju: Štiri ženske, vsaka zase preskušena in uveljavljena mojstrica v njeni stroki, poklicni specialnosti, to delo opravljajo naravnost ekscelentno, skrbno in odmevno – kljub temu, da se je omenjena menjava vodstva zgodila v gospodarsko in družbeno ne prav prijaznih časih. Prav v teh dneh naša sogovornica vstopa v drugi mandat na mestu generalne direktorice hiše, ki jo sicer dobro pozna, saj je preden je prevzela vodenje Slovenskega mladinskega gledališča, od koder je prišla v Cankarjev dom, prav tu že osem let skrbela za gledališki program; Tudi zato smo več pozornosti v pričujočem pogovoru namenili oblikovanju in izvajanju programa, sijajnim programskim domislicam in odmevnosti med publiko, v množici obiskovalcev najrazličnejših predstav, koncertov, festivalov in drugih kulturno-umetniških dogodkov pa tudi bolj komercialnih in zabavnih prireditev, sejmov in kongresov; Nedavna predstavitev nove programske sezone je sovpadala s štirideseto obletnico ustanove, ki za svoje delo potrebuje med 10 in 11 milijonov evrov na leto; V pogovoru, ki se je v studiu Radia KAOS odvil na zadnji septembrski dan, smo se sicer gmotnim podrobnostim izognili, saj so bile dokaj natančno pojasnjene v njenem nastopu desetega septembra, kar je mogoče preveriti tudi na našem portalu prek povezave https://www.radiokaos.info/prispevki/cankarjev-dom-v-novi-40-sezoni-bistvo-se-zgodi-znotraj/. Če je v podobnih ustanovah drugod po svetu oblikovanje programov in sporedov po navadi naloženo zunanjim sodelavcem, strokovnjakom, je v »Cankarju« to drugače. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
A propos: Slovenska umetnost prek meja je na Ghourah (Gorjansko) od davnega leta 1885.
|
Preden je ekipa Radia KAOS odpotovala na tako rekoč našo, slovensko stran Avstrije, na Koroško, v Kotmaro vas, je izvršni avtor te oddaje iz niza Slovenska umetnost prek meja Andrej Kokot brskal in listal po različnih virih, da bi pregledal, s čim vse se ukvarjajo Koroški Slovenci; Ne le zato, ker se je, kot nostalgično zapiše v skici za ta uvod, pripravljal na snemanje in je po dobri stari maniri novinarjev stare šole ali kot svojo generacijo slikovito označi za tiste, ki delajo »na bukova drva«, še vedno prepričan, da je vedno dobro imeti polno beležnico podatkov ali če hočete – kak podatek in informacijo več, da potem ne sprašuješ sodobnih neumnosti o osebnem počutju in nenormalno spremenjenem vremenu, ko je hladno in preveč mokro, ko bi moralo sonce prijetno greti ali ko se zunaj pretirano ogreje, človekov notranji termometer pa na to ni več uravnan, pač pa zato, ker ga je vse to iskreno zanimalo; Podčrta, da vsaj polovica njegovih genov prihaja od tam, z one strani Karvank in v isti sapi priznava, da razen o svojih sorodnikih kaj malo ve, kakšno je dandanes življenje slovenstva tam čez, onstran te mejne planinske verige. Kar je nabrskal podatkov in informacij, jih zbral in uredil, ga je prepričalo, da je narodno buditeljsko početje Slovencev na avstrijskem Koroškem sila pestro, saj je vsaj pol njihove dejavnosti vezano na gledališko in koncertno dogajanje, da se več izobražujejo kot zabavajo (v krogu slovenske manjšine), le pol toliko se udeležujejo rekreativno športnih dogodkov v organizaciji slovenskih društev; Skoraj četrtino časa posvetijo obeleževanju dogodkov in literarnim predstavitvam; Od enega mikrookolja do druge lokalne, narodnostno relativno zaokrožene sredine, se ta intezivnost sicer razlikuje, kar dobro pokaže priročna preglednica, vendar z zadostno gotovostjo zatrjuje, da lahko lahko ugotovljeno upošteva kot vsaj približno relevantne podatke za celotno kulturno in umetniško dogajanje med Slovenci na Koroškem v Avstriji. Vse to smo z njim skupaj in s pomočjo denarja iz podpore, ki jo prek medijskega razpisa za ta naš projekt zagotavlja tudi Ministrstvo za kulturo RS, uspeli sestaviti, posneti in objaviti z ekipo uredništva Radia KAOS. V Čahórče v občini Kotmara vas k Vinku Wieserju smo šli preverit, kakšna je realna slika v okolju tako rekoč tik za mejo, v občini, ki na severu meji na Celovec, deželno prestolnico in se čez razgibano pokrajino razprostira na zahodu do Bilčovsa. Čez »gore«, na Gorjansko, je poudaril Vinko Wieser, zato se tudi imenujejo Prosvetno društvo Gorjanci. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Šeligova besedila so (zgolj) motiv za Izobčenke. V Mali drami.
|
Izobčenke, avtorski projekt za katerega so se ustvarjalci oprli na štiri dramska in dve literarni besedili Rudija Šeliga, pričajo o nas, so v SNG Drama Ljubljana zapisali v gradivih za to predstavo na odru Male Drame. Pravzaprav, podčrtujejo, da razpirajo tiste naše mikrokosmose, ki jih lahko poimenujemo dušni prostori; Kar pa je prostor duše, je tudi prostor rituala, predvsem gledališkega; Šeliga fascinira magija v gledališču in ta uprizoritev je, vsaj do trenukta, ko gledalec, občinstvo v njej še ne sodeluje in če se sklicujemo samo na sestanku z novinarji povedano in po vpogledih v gledališki list, res neke vrste čarovnija; Kar je pravzaprav prirojena lastnost gledališča; Dobrega uprizarjanja vsakdanjih in zgodovinskih resnic in iluzij. Predstava Izobčenke pa se zdi – vsaj pred ogledom je tak vtis – še bolj mistična, skrivnostna. Morda se v prihodnje pol ure utegnete tudi sami prepričati, da je temu (morda) tako. Se kar splača. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
V ničemer aristokratski britanski humor na Mali sceni MGL: same ženske in moška – namesto šopka.
|
Zadnji četrtkov večer v septembru, ki je hkrati prvi jesenski, je za Mestno gedališče ljubljansko, po tistem, kar smo zvedeli na in ob nedavni novinarski konferenci, nadaljevanje z – v vsebinskem pomenu besede – razkošnim, odpiranjem nove sezone – tokrat na Mali sceni. Prvo slovensko uprizoritev komične drame Dragi, doma sem! v prevodu Tine Mahkota je na oder postavila mlada režiserka Nina Šorak. Dramaturginja uprizoritve je bila Eva Mahkovic, ki je poskrbela, da je to besedilo ene najpogosteje uprizarjanih in nagrajenih britanskih dramatičark srednje generacije, se pravi tistih krepko pod pedesetim in nekaj malega nad 40 letom, Laure Wade »prispelo« na ta oder tako rekoč še z vročega domačega štedilnika, morda zakurjenega še z drvmi. Takega pač, iz petdesetih let minulega stoletja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
64. sezona SMG – kot sklep prvih petih let dvojca Mihelič Syed & Injac
|
Oni ponedeljek, menda je bil drugi septembrski, je iz Slovenskega mladinskega gledališča prispelo pismo; Prek e-pošte, kakopak; K njim je prišlo od daleč; po Župančičevo bi ta pesem zvenela takole: Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja. Belo pismo, črn pečat. Pečat je bil morda res črn, ker je mestece Bar v Črni gori in tam je nedavno tega izzvenelo Barsko poletje, raznorodni festival mnogih lepih dogodkov – skoraj tako kot v Benetkah; Domačini mu praviji Barski lijetopis, v okviru katerega je že v začetku junija nastopilo tudi Mladinsko s Frljićevo predstavo Naše nasilje in vaše nasilje; Pred nekako 14-imi dnevi, točneje 6_septembra, pa je tamkajšnja strokovna žirija, ki je ocenjevala najboljše predstave tekmovalnega programa na 32_festivalu Barski letopis, ki so jo sestavljali dramaturginja Dragana Tripković, režiser Zoran Rakočević in igralka Vesna Vujošević Labović, sporočila da je to Frljićevo delo naj-predstava v Črni gori in ji podelila nagrado za najboljšo uprizoritev festivala. O Oliverju Frljiću, ki je ravnokar blestel tudi na Beneškem gledališkem festivalu pa so govorili tudi na že omenjeni predstavitvi nove sezone Slovenskega mladinskega gledališča; Zgodilo se je v spodnji dvorani domače hiše in prežeto je bilo s sporočilom, da bo tudi 64_sezona, njuna skupna peta, po zgledu prejšnjih štirih, ko Mladinca vodi dvojec Tibor Mihelič Syed – Goran Injac. O krmarju niso govorili. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Saloma – slovo od poletja za novo sezono. Slavnostno & dramatično.
|
Predzadnjo septembrsko soboto, ko se dan kasneje poletje tudi uradno in dokončno umika jeseni, so se v SNG Drama Ljubljana odločili uprizoriti Irca Osscarja Wildea grozljivko ultimativne ljubezni Saloma, menda napisane v zamahu enega samega dneva, v francoščini, v Parizu, davnega leta 1891. V njegovi aristokratski in kolonialistično dekadentni državi ali kar koli je Anglija takrat bila, je bilo prepovedano prikazovanje bibličnih likov, zato so jo, čeravno predrugačeno, uprizarjali le na privat-partijih; Kajti – tudi ta strast, ne le ženska in ne zgolj telesna ali globje ljubezenska, tudi sla, potreba po vladanju, oblasti in moči je iskala utemeljitve, razloge in povode v svetopisemskih sporočilih; Zveni, kot v večini nabožnih zgodb, s katerimi človeštvo utemeljuje svoja dogmatska ravnanja ali v mnogih klasičnih, večnih umetniških pripovedih in prikazih, zelo domače, nam in našemu času blizu. Avtorica priredbe in dramaturginja ljubljanske Salome Žanina Mirčevska se v eseju v gledališkem listu, še enem sijajnem izdelku glavnega slovenskega teatra, ki ga je naslovila Sedem Salominih motivov za obglavljenje preroka, sprašuje natančno o tem – o podobnosti med takratnim in današnjim svetom; Takrat, pravi, je bil svet na križišču različnih ideologij in religij; Bil je razpet med duhovnostjo in čutnostjo, pa kljub temu enoten v pohlepu kot osrednji značilnosti Rimskega cesarstva; Večina je živela v pomanjkanju; Ljudstva so čutila potrebo po nečem drugačnem, nečem novem, potrebovala so »kažipot«. Verjela so, da se bliža čas apokalipse, razodetja in prihod Odrešenika; Je danes kaj drugače? Nekaj odgovorov tudi na ta vprašanja nam je v priložnostnem intervjuju takoj po novinarski predstavitvi te premiere, ki pravzarav šele tretja uprizoritev Salome na tem odru – prva je bila pred 114, druga pa pred stotimi leti na odru tokratne slavnostne otvoritve nove Dramine sezone – ponudil režiser Eduard Miler. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Z omnibusom Sedem dni v novo sezono MGL. Najemgeelovec je Jure Henigman.
|
Sinoči so s krstno uprizoritvijo avtorskega projekta Katarine Morano in Žige Divjaka Sedem dni tudi uradno vstopili v gledališko sezono 2019/2020. Uprizoritev o sedmih trenutkih, sedmih po vsebini nepovezanih zgodb iz realnega življenja, tudi uprizorjenih, vsaj kar zadeva besedilo, zelo neposredno, v realistični estetiki izpovedanih, ki sodu počasi izbijajo dno, je režiral Žiga Divjak. Osnova avtorskega projekta Sedem dni je občutek, da nam zaradi nenehne naglice, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. Predstava pripoveduje o življenju malih ljudi, ki se po najboljših zmožnostih trudijo preživeti iz tedna v teden, ob tem pa upajo, da ne bo tako tudi iz leta v leto. To je, so še zapisali v gledaliških gradivih, predstava o malem človeku, ki se mora kljub dejstvu, da svet, ki mu pripada, gotovo drvi v katastrofo, ukvarjati s svojim »vrtičkom«, ki že dolgo ne uspeva tako, kot je nekoč, če sploh je kdaj uspeval ali pa uspeva zgolj toliko, da mali človek ob njem z upanjem ali celo brez njega vztraja. Nadaljujte z branjem →